Aleš Žužek

Ponedeljek,
5. 5. 2014,
14.14

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Portugalska kriza

Ponedeljek, 5. 5. 2014, 14.14

8 let, 7 mesecev

Zgodba o najrevnejši zahodnoevropski državi

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Po Irski in Španiji evropsko reševalno okrilje zapušča tudi Portugalska. Ta najrevnejša zahodnoevropska država počasi okreva, a jo še vedno pestita visoka brezposelnost in visok javni dolg.

Portugalska bo 17. maja letos izstopila iz programa mednarodne finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ter ne bo zaprosila za dodatno podporo v prehodnem obdobju. Po maju bo tako v reševalnem okrilju ostala samo še Grčija, najtrdovratnejši evropski bolnik.

Portugalska zgodovina: od cvetoče imperialne sile do revne države ob Atlantiku Iberska država ob Atlantiku je svoje zlato obdobje doživela v času pomorskih odkritij. Naslednja stoletja je – tako kot njena vzhodna soseda Španija – počasi drsela med najrevnejše države na stari celini. Ni ji pomagalo niti dejstvo, da je imela ogromen kolonialni imperij.

Tudi v 20. stoletju se Portugalska ni izkopala iz revščine. V obdobju desnega avtoritarnega režima, ki ga je vodil diktator António de Oliveira Salazar (vladal je od leta 1928 do 1970), se je njen razvojni zaostanek za drugimi zahodnoevropskimi državami še povečal. Tudi Grčija, ki je bila nekdaj revnejša od nje, je po drugi svetovni vojni postala bogatejša.

Salazarjev boj proti sodobnosti Če se je njena vzhodna soseda in ideološka sorodnica Španija pod Francom v petdesetih letih prejšnjega stoletja pod vplivom tehnokratov iz organizacije Opus Dei začela počasi gospodarsko modernizirati, je Salazarjeva Portugalska ostala vkopana v času.

Salazar, sicer profesor ekonomije, je bil zelo nenaklonjen gospodarskemu razvoju in je svojo državo pahnil v izolacionizem. Menda je, ko so mu povedali, da so v portugalski koloniji Angoli našli nafto, žalostno zavzdihnil: "Škoda." Edini portugalski "izvoz" so bili tako ljudje – Portugalci so množično odhajali s trebuhom za kruhom proti severu stare celine.

Demokratična Portugalska – napihovanje javnega sektorja Desnega avtoritarnega režima je bilo konec leta 1974, ko so levičarski častniki vrgli z oblasti Salazarjevega naslednika Marcela Caetana. Po nekaj viharnih letih, ko je celo grozilo, da bo ta iberska država postala komunistična diktatura, se je politično stanje umirilo. Leta 1986 je skupaj s Španijo postala tudi članica zdajšnje EU.

Toda s koncem desnega avtoritarnega režima se je začelo tudi napihovanje javnega sektorja – leta 1979 je bilo na Portugalskem 372 tisoč javnih uslužbencev, leta 2005 pa že 748 tisoč (vseh Portugalcev je 10,6 milijona). Število javnih uslužbencev precej presega evropsko povprečje. Preplet politike in gospodarstva, goljufije in nizka produktivnost Za Portugalsko so bile, kot piše portugalski časnik Diario de Noticias, značilne tudi politično motivirane naložbe prek t. i. javno-zasebnega partnerstva, ki so se izkazale za gospodarsko neutemeljene. Nepravilnosti so bile tudi pri črpanju denarja iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Portugalski kmetje so na primer dobivali subvencije za pomaranče in olive, čeprav jih niso gojili.

Tudi portugalsko gospodarstvo, ki je zaradi nizke cene delovne sile v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživljalo razcvet, je ostalo nizko produktivno. To je postalo usodno čez nekaj let, ko so multinacionalke prenesle svoje obrate v še cenejše države na vzhod stare celine in v Azijo.

Svetovna kriza razkrije portugalske šibkosti, na pomoč priskoči trojka Strukturne šibkosti Portugalske (nekonkurenčno gospodarstvo, prenapihnjen javni sektor, preplet politike in gospodarstva) je razkrila svetovna gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008. Portugalsko gospodarstvo se je začelo krčiti, naraščati je začela brezposelnost – ta je bila še leta 2000 na rekordno nizki ravni (3,7 odstotka), nato pa je hitro presegla deset odstotkov –, vse višji je bil tudi javni dolg.

Maja 2011 je EU Portugalski odobrila 78 milijard evrov vredno pomoč in tako postala tretja država evroobmočja, ki jo je dobila – za Grčijo in Irsko. Ob tem je trojka zahtevala tudi varčevalne ukrepe.

Portugalski čoln v nemirnih vodah Grenko zdravilo pa je državo pahnilo v politično viharno obdobje: leta 2011 je zaradi varčevalnih ukrepov padla socialistična vlada Joseja Socratesa, po predčasnih volitvah pa je prišla na oblast desnosredinska koalicija socialdemokratov in krščanskih demokratov, ki jo vodi socialdemokrat Pedro Passos Coelho.

Tudi desnosredinska koalicija se je zaradi nepriljubljenega zategovanja pasu velikokrat znašla tik pred propadom. Edini razlog, da je zdržala, je verjetno dejstvo, da Portugalska druge alternative ni imela. Počasi pa se je nebo nad državo začelo jasniti.

Konec lanskega leta se je vrnila gospodarska rast Lani pa se je zgodil gospodarski preobrat – v zadnjem lanskem četrtletju je bila po podatkih Portugalskega statističnega urada po dolgem obdobju krčenja spet rast, in sicer 1,6-odstotna. Po zimski napovedi Evropske komisije bo letos rast 0,8-odstotna, prihodnje leto pa 1,5-odstotna. Razlog za rast je povečanje izvoza, ki je posledica zmanjšanja stroškov dela, t. i. notranje devalvacije. Portugalska je zlasti povečala izvoz v svoje nekdanje kolonije.

Še vedno pa ostaja visoka brezposelnost. Nezaposlenost se je sicer s 15,9 odstotka (leta 2012) do konca lanskega leta zmanjšala na 15,3 odstotka. V evroobmočju imajo višjo brezposelnost samo še Grčija, Španija in Ciper.

Visok javni dolg, javni uslužbenci še vedno zaščiteni V zadnjih letih je strmo naraščal tudi javni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP). Če je bil v letih 1994–1999 v povprečju 61-odstoten, je po podatkih Eurostata leta 2010 zrasel na 94 odstotkov, lani pa je znašal že ogromnih 129 odstotkov. Na tej neslavni lestvici sta pred Portugalsko le Grčija (175,1 odstotka) in Italija (132,6 odstotka). Do leta 2015 naj bi se javni dolg po napovedih zmanjšal na 125,8 odstotka.

Grenak priokus je pri zagovornikih reform pustila tudi odločitev portugalskega ustavnega sodišča iz lanskega avgusta, ki je razveljavila vladne ukrepe, ki bi omogočili lažje odpuščanje javnih uslužbencev.