Zaživel je stalni reševalni mehanizem

Zakaj? ESM je odziv območja evra na vztrajne pritiske finančnih trgov na njegove šibke člene. Začelo se je z Grčijo, nadaljevalo z Irsko, Portugalsko, Španijo in Ciprom. Da bi povrnili zaupanje trgov in ustavili širjenje krize, so se voditelji EU dogovorili za vzpostavitev stalnega reševalnega mehanizma, ki je terjal tudi manjšo spremembo pogodbe EU. Kdaj? Sedemnajstega decembra 2010 je padla ključna odločitev. Voditelji EU so se dogovorili o spremembi pogodbe EU s ciljem vzpostavitve ESM. Pogodba EU je bila nato spremenjena marca 2011. Podpisali so jo 11. julija 2011. Sledile so spremembe in nova različica je bila podpisana 2. februarja 2012. Pogodba o ESM je začela veljati 27. septembra 2012, ESM pa bo zaživel 8. oktobra 2012 na ustanovnem zasedanju sveta guvernerjev ‒ finančnih ministrov držav v območju evra. Koliko? ESM bo imel 700 milijard evrov odobrenega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov, odobrenega kapitala na vpoklic pa je 620 milijard evrov. Vplačani kapital bodo članice prispevale v petih obrokih po 16 milijard evrov. Prva dva, torej 32 milijard, morajo vplačati v 15 dneh po začetku veljavnosti pogodbe, druga dva v letu 2013, zadnjega pa v prvi polovici leta 2014. Največ v ESM prispeva Nemčija ‒ 27 odstotkov ali 190 milijard, sledi Francija s petino ali 143 milijardami, nato Italija z 18 odstotki ali 125 milijardami in Španija z 12 odstotki ali 83 milijardami. Delež Slovenije Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,428 odstotka ali 2,99 milijarde evrov. V ESM bo morala vplačati 342 milijonov evrov, ta mesec torej 137 milijonov.

Kako lahko pomaga ESM? ESM bo lahko državam v območju evra, ki se bodo znašle v resnih težavah, da bodo ogrožale tudi stabilnost vsega območja skupne evropske valute, pomagal na štiri načine. 1 – s posojili 2 – z dokapitalizacijo bank prek posojil vladam 3 – s preventivno posojilno linijo 4 – s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev

Kako hitro lahko pomaga? Ko članica zaprosi za pomoč, kar je prvi in nujni korak, traja približno od tri do štiri tedne, da se pripravi program. Ko je program potrjen, potrebuje ESM še nekaj delovnih dni za izplačilo pomoči.

Pogoji Pomoč iz ESM lahko dobi samo 17 članic območja evra. Pri pomoči članici z evrom pa lahko ob ESM sodelujejo tudi članice unije brez evra na podlagi ad hoc. Vsako finančno pomoč bodo spremljali pogoji, primerni obliki pomoči. Na primer pri pomoči pri dokapitalizaciji bank se bodo ti nanašali na finančni sektor, v primeru splošnih posojil pa bodo širši. Od marca 2013 bo prvi pogoj za pomoč iz ESM ratifikacija fiskalnega pakta. Slovenija je ta pakt že ratificirala. Izvajanje pogojev bo spremljala Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) in, če bo le mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom (IMF).

Pogoji za pomoč iz ESM pri dokapitalizaciji bank Država, ki prosi za pomoč, mora dokazati, da je izčrpala vse druge možnosti, torej da ni mogoča pomoč zasebnega sektorja ne državna pomoč. Banka mora biti sistemsko pomembna ali mora pomeniti resno grožnjo finančni stabilnosti vsega območja evra. Država mora dokazati, da je posojilo sposobna vrniti.

Neposredna dokapitalizacija bank Neposredna dokapitalizacija bank iz ESM za zdaj ni mogoča. Ko bo izpolnjen pogoj zanjo – vzpostavljen enoten mehanizem nadzora nad bankami v območju evra, jo bo sicer mogoče izpeljati brez spreminjanja pogodbe, s soglasno odločitvijo sveta guvernerjev.

Posojila iz ESM ne bodo bremenila javnega dolga ESM je medvladna organizacija, ustanovljena na podlagi mednarodnega prava, s sedežem v Luksemburgu, ki ima enak status kot podobne mednarodne finančne organizacije, na primer IMF. Posojila iz ESM bodo tako – v primerjavi s posojili iz začasnega mehanizma EFSF – namenjena neposredno iz mednarodne organizacije državi v težavah ter ne bodo šla skozi roke drugih članic območja evra in tako ne bodo povečala njihovega javnega dolga.

Struktura in način odločanja ESM ima svet guvernerjev ‒ finančnih ministrov držav v območju evra, ki najpomembnejše odločitve sprejemajo s soglasjem. To so odločitve, ki se nanašajo na pomoč članici in na kapital mehanizma. Odločitve, povezane s pristopom nove članice, imenovanji in poslovanjem mehanizma, pa svet guvernerjev sprejema s kvalificirano večino, kar je 80 odstotkov oddanih glasov, pri čemer so glasovi posamezne članice sorazmerni z njihovim deležem delnic v ESM. Poleg tega obstaja v ESM tudi nujni postopek glasovanja, po katerem je mogoče finančno pomoč odobriti s kvalificirano večino 85 odstotkov oddanih glasov.

ESM ima tudi svet direktorjev, ki imenuje izvršnega direktorja s petletnim mandatom, podaljšati ga je mogoče enkrat. Odgovoren je za dnevno upravljanje mehanizma. Julija so sklenili dogovor, da bo prvi izvršni direktor ESM Nemec Klaus Regling, ki je tudi šef začasnega kriznega mehanizma EFSF. Tudi sicer bo upravljanje ESM prevzela ekipa okoli 60 zaposlenih, ki upravlja EFSF.

Sobivanje ESM in ESFS Nekaj časa bosta začasni in stalni krizni mehanizem delovala skupaj, a zaradi različnih pravnih značajev ne bosta združena. EFSF bo končal izvajanje že začetih programov pomoči za Irsko, Portugalsko in Grčijo. Do julija 2013 lahko EFSF zažene tudi nove programe pomoči, če bo to potrebno za doseganje 500 milijard evrov posojilne zmožnosti ESM. EFSF je imel 440 milijard evrov posojilne zmožnosti, 192 milijard evrov je že namenjenih oziroma obljubljenih Irski, Portugalski in Grčiji, 100 milijard pa Španiji. Ostane še 148 milijard evrov posojilne zmožnosti. EFSF in ESM je bosta imela skupaj 700 milijard. EFSF bo deloval tako dolgo, dokler ne bodo poplačana vsa posojila in obveznice.

Rezervni sklad ESM bo imel tudi rezervni sklad, kamor se bodo stekali dobiček od poslovanja mehanizma in finančne sankcije, predvidene v primeru kršenja proračunskih in makroekonomskih pravil.

Status prednostnega upnika ESM bo imel status prednostnega upnika, razen v odnosu do IMF, ta bo imel prednost pred ESM. Dogovor o pomoči španskim bankam v okviru EFSF je izjema, v tem primeru EFSF ni prednostni upnik.

Bančna licenca ESM ne bo prosil za bančno licenco, saj je analiza ECB pokazala, da ni pravne podlage za to, da bi jo dobil.

Krepitev ESM s finančnim vzvodom V območju evra še proučujejo možnost krepitve ESM s prenosom dveh instrumentov finančnega vzvoda, ki sta bila dogovorjena v okviru EFSF. Prvi instrument predvideva delno zavarovanje tveganj, tako da bi EFSF delno jamčil za državne obveznice ranljivih članic območja evra. Namen je povečati povpraševanje za nove izdaje državnih obveznic in znižati stroške financiranja. Drugi instrument predvideva vzpostavitev enega ali več sovlagateljskih skladov (Co-Investment Funds ‒ CIF), s čimer bi s kombinacijo javnega in zasebnega financiranja privabili zasebni kapital in tako omogočili povečanje sredstev EFSF.

Zapleti Tik pred zagonom ESM so Nemčija, Finska in Nizozemska vznemirile z opredelitvijo niza pogojev za uporabo tega mehanizma za neposredno dokapitalizacijo bank. Trojica zahteva, naj vprašanje najbolj tveganih terjatev ostane nacionalna odgovornost in naj bo ESM odgovoren le za težave, ki nastanejo pod novim sistemom nadzora.