Zatišje pred iranskimi volitvami – kdo bo novi predsednik?

Iranski vrhovni vodja Ali Hamenej je Irance pozval, naj se vsi udeležijo volitev. Po poročanju Guardiana je dejal: "Udeležite se volitev, tudi če ne podpirate vladajočega islamskega vodstva. Vsi se morajo udeležiti volitev." V ospredju predvolilne kampanje sta bila sicer iranski jedrski program in slabe gospodarske razmere. Zadnje so tako konservativni kot edini reformistični kandidat pripisovali jedrski politiki Ahmadinedžada.

Volilna udeležba vprašljiva Predsedniška kampanja je bila veliko mirnejša kot pred štirimi leti, kljub temu pa je iranski svet varuhov poskrbel za ogorčenje, ko je iz tekme za predsednika izključil dva vidnejša politika, nekdanjega iranskega predsednika Akbarja Rafsandžanija in Esfandiarja Rahima Mašaeija, tesnega Ahmadinedžadovega sodelavca. Ljudje so si zaprisegli, da ne bodo nikoli več volili, vendar se je to spremenilo, ko so se v Teheranu zbrali podporniki enega izmed kandidatov Hasana Rohanija in prepričevali prebivalce, naj volijo zanj.

Kljub temu pa je prestolnica daleč od tega, kar je bila pred štirimi leti. Takrat so se namreč ulice, in ne samo v Teheranu, temveč po vsej državi, spremenile v pisan karneval, kjer so se zbirali ljudje, ki podpirajo različne kandidate, in med sabo razpravljali, kateri izmed njih bi bil najboljši predsednik. Tokrat pa je tišina oglušujoča, medtem ko so zidovi polepljeni s plakati predsedniških kandidatov, piše CNN.

V trenutnem gospodarskem položaju, ko inflacija presega 40 odstotkov in se je vrednost nacionalne valute prepolovila, Iranci pred volitvami ne izkazujejo pretiranega navdušenja, kaj šele, da bi se odpravili na ulice. Glede na eno redkih javno objavljenih raziskav, ki jo je pri 10.000 vprašanih opravila iranska tiskovna agencija Mehr, ima sicer največ podpore Galibaf s slabimi 18 odstotki, s 14,6 odstotki mu sledi Rohani, temu pa Džalili s slabimi desetimi odstotki podpore. Ti izidi kažejo, da bo za izvolitev predsednika verjetno potreben drugi krog, ki bo predvidoma 21. junija.

Izrael nestrpno pogleduje proti Iranu Na iranske volitve pa bodo pozorni tudi v Izraelu, kjer jih bodo opazovali z mešanico olajšanja in groze, saj so izraelske oblasti prepričane, da nova vlada ne bo odstopila od jedrske politike, ki jo je začrtal zdajšnji iranski predsednik, ki se po dveh štiriletnih mandatih poslavlja s položaja, saj zaradi ustavnih omejitev ne more kandidirati še enkrat. Za njegovega naslednika se bo sicer potegovalo šest kandidatov, ki vsi razen enega prihajajo iz konservativnega tabora.

Kot eden glavnih favoritov se omenja Mohamed Baker Galibaf, ki si je politično podporo v zadnjih letih nabral predvsem z dosežki na položajih nacionalnega policijskega načelnika in župana Teherana ter z zvestobo vrhovnemu voditelju države, ajatoli Alija Hameneju. Za pomembnega kandidata velja tudi trenutni glavni jedrski pogajalec Saed Džalili, ki zavrača zbližanje z Zahodom in sprejetje kompromisa glede državne jedrske politike. Obeta si glasove podpornikov Ahmadinedžada.

Še en kandidat konservativnega tabora je nekdanji zunanji minister Ali Akbar Velajati. Kot svetovalec ajatole Hameneja ima podporo tako klerikov kot oblasti. Napoveduje prizadevanja za izogibanje nadaljnjim sporom z Zahodom. Podobne napovedi prihajajo iz ust še enega favorita, nekdanjega glavnega jedrskega pogajalca Hasana Rohanija, ki velja za zmernega kandidata s podporo reformistov. Z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi, kot pojasnjuje, državo potegniti iz mednarodne izolacije.

Rohani prejel podporo reformista, ki je odstopil od predsedniške tekme Preostala dva kandidata sta nekdanji poveljnik elitne revolucionarne garde Mohsen Rezaj in nekdanji minister za komunikacije Mohamed Garazi. Iranski svet varuhov je sicer maja potrdil osem kandidatov za predsedniške volitve, a sta dva v začetku tedna od kandidature odstopila. Eden od njiju je bil kandidat reformistov, ki se je umaknil v luči prizadevanj, da bi se njihovi glasovi zbrali pri enem kandidatu, Rohaniju. Tega podpirata tako nekdanji reformistični predsednik Mohamed Hatami kot prav tako nekdanji predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani, čigar kandidaturo za predsedniški položaj je svet varuhov letos na presenečenje številnih zavrnil.

Vsi kandidati so se v predvolilni kampanji osredotočili na spor z Zahodom glede jedrskega programa. Sankcije, ki si jih je s tem nakopal Iran, so močno poslabšale gospodarske razmere v državi, kandidati pa so za to pretežno krivili Ahmadinedžada. Tako Velajati kot Rohani sta med drugim menila, da Ahmadinedžadova politika na tem področju izraža nepotrebno bojevito govorništvo. A prav noben kandidat ni napovedal spremembe jedrskega programa, med drugim ustavitve bogatenja urana.

Predvolilna kampanja brez žgočih razprav Kljub temu pa v nasprotju z volitvami leta 2009, ko sta opozicijska kandidata Mir Hosein Musavi in Mehdi Karubi v kampanji ostro kritizirala vlado, tokratna razprava ni postregla z živahnostjo. Medtem ko so televizijska soočenja pred prejšnjimi volitvami pritegnila veliko zanimanja, jih tokrat niso jemali resno niti domači mediji. Kandidati so vljudno odgovarjali na vprašanja voditelja in se previdno izogibali razgretim razpravam izpred štirih let.

Vsi kandidati, vključno z reformisti, so izkazovali zvestobo sistemu in bili v izjavah previdni. Nihče si namreč ne želi deliti usode Musavija in Karubija, ki sta od februarja 2011 v hišnem priporu. Musavijevo Zeleno gibanje obstaja večinoma le še na prepovedanih spletnih straneh. Po volitvah leta 2009 so zaradi domnevnih goljufij uprizorili proteste, ki pa so jih oblasti nasilno zatrle in aretirale disidente in reformistične politike. Tokrat je gibanje organiziralo nekaj protestov, a o zanesenjaškem valu izpred volitev leta 2009 ni sledu.

Rezultat odvisen od volilne udeležbe Izid volitev naj bi bil po nekaterih napovedih v veliki meri odvisen od tega, koliko Irancev se bo odpravilo na volišča. Nizka udeležba bi lahko okrepila možnosti Džalilija, čigar podporniki tako s konservativnega pola kot izmed Ahmadinedžadu naklonjenih islamistov bodo zagotovo volili. Udeležba nad 40 odstotki bi bila medtem v prid Velatiju in Galibafu, ki sta oba zvesta oblasti in ustroju države, blizu Hameneju, hkrati pa veljata za zmerna politika. Visoka udeležba pa bi pomagala Rohaniju, saj bi si lahko na ta način nabral veliko protestnih glasov.