Bavarska je med nemškimi deželami najbolj samosvoja. Zadnje čase, ko se je med Münchnom in Berlinom vnel spor glede reševanja begunske krize, pa Bavarci celo napovedujejo lastno zunanjo politiko.
Bavarska je tista nemška zvezna dežela, ki je najbolj na udaru zdajšnjega begunsko-migrantskega vala. Za migrante in begunce, ki po balkanski poti prihajajo v Nemčijo, je namreč Bavarska vstopna točka po prihodu v njihovo obljubljeno deželo.
Preobremenjena Bavarska
V Nemčiji glede razdelitve beguncev oziroma prosilcev za azil med zveznimi deželami velja tako imenovani Königsteinerski ključ, ki upošteva število prebivalcev v deželi in finančno moč dežele. Letos septembra pa je Bavarska sprejela tretjino več beguncev, kot določa omenjeni ključ, veliko drugih zveznih dežel, na primer sosednji Baden-Württemberg, kjer vlada zeleno-socialdemokratska koalicija, pa precej manj, kot določa ključ.
Bavarska, kjer ima glavno besedo bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer (CSU), je zato zelo nejevoljna in je že večkrat zagrozila, da ne bo več sprejemala beguncev, ampak begunce, ki bodo prišli na Bavarsko, preprosto poslala naprej v druge nemške zvezne dežele.
Seehofer želi bavarsko policijo na meji z Avstrijo
Po izbruhu nemške begunsko-migrantske krize je Seehofer postal glavni nasprotnik nemške kanclerke Angele Merkel (CDU). Potem ko je Merklova v začetku septembra na stežaj odprla vrata beguncem in migrantom, je bil prav Seehofer tisti, ki je izsilil ponovno uvedbo nadzora na nemško-avstrijski meji.
Ker pa nemška zvezna policija na nemško-avstrijski meji prihod beguncev in migrantov samo nadzoruje, ne pa ga tudi preprečuje (po dublinskem sporazumu bi morala zvezna policija vračati prosilce za azil v Avstrijo), si Seehofer in bavarska vlada želita, da bi to storila deželna policija.
München bližji Moskvi kot Berlinu?
Toda tukaj imajo Bavarci zvezane roke, saj je po nemški zakonodaji za varovanje meje pristojna zvezna policija. To nalogo lahko prevzame tudi posamezna zvezna dežela, a le v soglasju z Berlinom.
Čeprav je po nemški zakonodaji zunanja politika v pristojnosti zvezne države, pa tudi tukaj Bavarska napoveduje lastno pot. V intervjuju za nedeljsko izdajo časnika Die Welt je Seehofer dejal, da bo Bavarska kmalu okrepila stike z Moskvo in da ni mogoče rešiti sirske krize brez Rusije.
Seehofer si želi pogovorov s Putinom
Seehofer je pred tedni tako na klavzuri svoje stranke CSU že gostil madžarskega premierja Viktorja Orbana, kar je bila poteza, uperjena zoper kanclerko Merklovo, zdaj pa si želi tudi pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Da so odnosi med Münchnom in Berlinom vse bolj napeti, kaže tudi napoved tožbe na nemškem zveznem ustavnem sodišču, če zvezna vlada ne bo prisluhnila bavarskim zahtevam in uvedla ukrepov za omejevanje begunsko-migrantskega vala.
Bavarci bodo spisali lasten integracijski zakon
V Nemčiji je postala ena od glavnih tem tudi integracija beguncev in migrantov ter s tem povezana potreba po integracijskem zakonu, ki bi migrantom in beguncem zapovedal integracijo (učenje nemščine, upoštevanje nemškega pravnega reda …).
Če na zvezni ravni o tem zakonu za zdaj samo govorijo, pa je Seehofer že napovedal, da bodo Bavarci sprejeli lastni integracijski zakon, s katerim bodo poskušali preprečiti oblikovanje tako imenovanih vzporednih družb.
Razprtije med državami in znotraj Nemčije
Zadnji dogodki torej kažejo, da begunsko-migrantski val ni samo razrahljal odnosov med posameznimi državami EU (Nemčija proti Veliki Britaniji, Nemčija proti višegrajskim državam, spori med Madžarsko in Hrvaško …), ampak tudi odnose znotraj Nemčije, med posameznimi zveznimi deželami oziroma med Bavarsko in zvezno vlado v Berlinu.
Za zdaj je še pretirano govoriti o tem, da se bodo odnosi med Bavarsko in Berlinom tako zaostrili, da bodo Bavarci začeli premišljevati o lastni poti, toda hkrati ne smemo pozabiti, da ima bavarski separatizem že dolgo zgodovino in da na Bavarskem že dolgo obstaja Bavarska stranka (Bayernpartei), zdaj majhna in nepomembna stranka, ki je vneta zagovornica bavarske državnosti.
2
