Zakaj so Američani v Sloveniji ravnodušni do ameriške politike

Američani danes na voliščih sestavljajo nov 435-članski predstavniški dom ameriškega kongresa in izbirajo 33 od skupaj stotih senatorjev. Volilno pravico imajo seveda tudi Američani, razseljeni po svetu, med drugim v Sloveniji. Ti lahko volijo prek spleta, če nimajo dostopa do spleta, lahko volilno dolžnost opravijo na veleposlaništvu v Ljubljani.

"Manj verjamem v ameriški kot slovenski sistem" Američanka Erica Johnson Debeljak, ki v Sloveniji živi že dve desetletji, pravi, da tokrat svojega glasu ne bo oddala. Na zadnjih predsedniških volitvah je še sodelovala, medtem ko je vmesne ne zanimajo toliko. "Kampanja je manj razburljiva, zato je udeležba volivcev manjša. Volijo predvsem starejši iz konservativne baze, kar je slabo," razlaga Johnson Debeljakova.

Pisateljica, prevajalka in publicistka iz San Francisca sicer dogajanje v domovini prek medijev še vedno spremlja vsak dan, a bolj površinsko. "Naveličana sem vseh teh političnih procesov v Ameriki, manj verjamem v ameriški kot v slovenski sistem," poudarja in dodaja, da jo bolj zanima lokalna kot globalna politika.

"Ko sem se priselila sem, sem si mislila, da tu nikoli ne bom volila, ker ne poznam tukajšnje politike, a z leti se je to zelo spremenilo. Ameriška politika je sicer pomembna za ves svet, a zame, ki živim tu, je pomembneje, kaj se dogaja v Sloveniji. Mogoče je slišati nenavadno, a občutek imam, da imam tu lahko več vpliva kot v ZDA," poudarja Johnson Debeljakova.

"Ameriška politika je ena velika šala" Svojega glasu ne bosta oddala niti pevka Hannah Mancini in njen mož, Američan slovenskega rodu Greg Yurkovich, ki zadnjih sedem let živita v Sloveniji.

"Niti ne spremljava, kaj se dogaja v Ameriki okoli volitev, ker se nama ameriška politika zdi ena sama velika šala," pravi Mancinijeva in dodaja, da se volitev ne bosta udeležila, ker se tako ali tako nič ne spremeni, ne glede na to, ali so na oblasti demokrati ali republikanci. Podobno se jima zdi glede predsedniških volitev, le da so tiste morda za odtenek zanimivejše.

Kako bodo volili ameriški Slovenci? Ameriško volilno pravico ima tudi več kot 300 tisoč slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v ZDA, med njimi tudi politolog in predsednik raziskovalne družbe Ipsos John Vidmar, ki pripravlja tudi vzporedne volitve.

Vidmar pravi, da so vmesne volitve precej manj zanimive od predsedniških, ker jim tudi politiki namenjajo precej manj pozornosti, predvsem kar zadeva medijsko kampanjo in delo na terenu.

Kar zadeva ameriške Slovence, pa Vidmar poudarja, da je slovensko volilno telo v ZDA dokaj neenotno in se ne razlikuje od splošnega ameriškega volilnega telesa. Pravi, da so potomci prvih slovenskih priseljencev bolj privrženi demokratom, medtem ko so se povojni priseljenci in njihovi potomci v zadnjih 30 letih precej odmaknili od demokratske strani k republikanski, katere član je tudi edini slovenski Američan Paul Gosar, ki se tokrat poteguje za mesto v ameriškem kongresu.

Vidmar: Ne bo se veliko spremenilo Javnomnenjske ankete sicer kažejo, da se bo na današnjih volitvah tehtnica prevesila na republikansko stran. Republikanci naj bi poleg večine v predstavniškem domu ameriškega kongresa dobili še večino v senatu.

To bo precej otežilo delo predsednika Baracka Obame in pomenilo zelo verjetno smrt njegove zdravstvene reforme, medtem ko za samo zakonodajo to ne bo pomenilo bistvene spremembe, saj so že zdaj republikanci blokirali večino predlogov, pravi Vidmar. Bo pa, kot pravi, takšen izid zagotovo ugoden za okrepitev republikanske vrste pred predsedniškimi volitvami čez dve leti.