Zakaj Hrvati s takim ponosom slavijo operacijo Nevihta?

Medtem ko bodo danes na Hrvaškem slavili osvoboditev, bo v Srbiji dan spomina na izgon Srbov. Ob dvanajstih bodo zato v nekaterih srbskih mestih za nekaj minut zatulile sirene. Vprašanje premoženja in pokojnin izgnanih Srbov je še vedno eno najbolj perečih odprtih vprašanj med državama.

Kninska krajina je verjetno eno najlepših, pa tudi najbolj trdih predelov celinske Hrvaške. Zaledje severne Dalmacije je eno samo kamenje, tako kot tudi sosednje pokrajine Lika, Drniška krajina in Cetinska krajina. Za Hrvate pa je tudi simbol osvoboditve neodvisne Hrvaške. Na kninski trdnjavi je avgusta 1995 tedanji predsednik Franjo Tuđman poljubil hrvaško zastavo, kar hrvaški mediji zaneseno opisujejo kot poljub svobode. Prav na tem mestu bodo danes odkrili njegov dvometrski spomenik.

Od Vojne krajine do Republike Srbske Krajine Zgodovina pokrajine je razgibana, saj je v času avstro-ogrske monarhije od 16. stoletja dalje kot Vojna krajina pomenila ozemlje na meji z Otomanskim imperijem, ki je bil branik monarhije. Na tem ozemlju so že od 14. stoletja dalje živeli pretežno Srbi, ki so bili pregnani s Kosova. Krajišniki, kot so se imenovali ti uskoki ali prebegi pred Turki iz Srbije in Bosne, so bili v zameno za obrambo monarhije oproščeni fevdalnih dajatev, dobili pa so tudi zemljo.

Srbi so se kot večinsko prebivalstvo v teh pokrajinah ohranili do začetka devetdesetih let 20. stoletja. Leta 1991 je bilo tam med prebivalci 52 odstotkov Srbov, tri leta pozneje pa 92 odstotkov, ko so se Hrvati preselili v Dalmacijo, Srbi iz okoliških pokrajin pa v Knin. Prav to dejstvo, da so ozemlje Vojne krajine naseljevali Srbi, so v času razmaha velikosrbske ideologije ob koncu osemdesetih let začeli uporabljati kot povod za priključitev tega ozemlja Srbiji.

Zmagovita hrvaška vojaška operacija Nevihta je bila tako za Hrvaško pomembna v simbolnem in strateškem smislu. Z osvoboditvijo Knina so geografsko povezali jug države s celino, saj je prej dostop do južne Dalmacije v obalnem zaledju zapirala Republika Srbska Krajina. V simbolnem smislu pa so iz rok Srbov iztrgali središče ozemlja, ki so ga Srbi imeli za zgodovinsko svojega.

25 let od začetka balvanske revolucije Prav tam se je leta 1990 tudi začelo vrenje med Srbi in Hrvati. Prve barikade so 17. avgusta 1990 postavili prav v okolici Knina. To je bil začetek t. i. balvanske revolucije. Srbi na Hrvaškem so tedaj zatrjevali, da na svojih glavah ne bodo nosili šahovnic.

Februarja 1991 je Republika Kninska Krajina sprejela resolucijo o razdružitvi od Hrvaške ter da bo ostala v Jugoslaviji, če pa ta razpade, se bo priključila Srbiji. Republika Kninska Krajina je nato postala del Republike Srbske Krajine, ozemlja na Hrvaškem, ki so ga nadzorovali Srbi. Ta paradržava je obstajala štiri leta, dokler je niso Hrvati z operacijo Nevihta preprosto izbrisali z zemljevida.

Temna stran Nevihte: eksodus Srbov Ob paradah in pokanju od nacionalnega ponosa Hrvati radi zamolčijo temno plat operacije Nevihta – eksodus srbskega prebivalstva. Nekaj dni po zavzetju Knina so Srbi v nepretrganih, več kilometrov dolgih kolonah, po poročanju srbskih medijev celo v 80-kilometrskih kolonah, bežali iz Kninske krajine. Odšlo naj bi jih okoli 250 tisoč. Večina se jih je zatekla v Bosno, na ozemlja pod nadzorom Srbov, nato pa so se razselili po Srbiji, kjer je večina še vedno v začasnih prebivališčih.