Za priključitev Rusiji po prvih izidih glasovalo več kot 95 odstotkov krimskih volivcev (video)

Premier Krima Sergej Aksjonov je referendum že pred zaprtjem volišč označil za "uspešnega", po koncu glasovanja pa je ocenil, da gre za zgodovinsko odločitev. Napovedal je, da se bo krimski parlament v ponedeljek obrnil na Putina s prošnjo, naj Rusija sprejme Krim.

"Volišča, področne volilne komisije ali komisija za referendum niso prejeli nobenih pritožb" Mališev je sporočil, da je glasovanje potekalo brez težav ali motenj. "Volišča, področne volilne komisije ali komisija za referendum niso prejeli nobenih pritožb," je zagotovil. Tudi vodja misije mednarodnih opazovalcev Mateusz Piskorski je sporočil, da je bil referendum v celoti v skladu z mednarodnimi standardi in demokratičnimi postopki.

Ukrajinski mediji: Rusija je referendum zmanipulirala Drugače trdijo ukrajinski mediji, ki Rusijo obtožujejo, da je referendum zmanipulirala. Svoj glas naj bi po njihovih trditvah na referendumu oddalo tudi več ruskih državljanov, ki niso bili na seznamu volilnih upravičencev.

Na Leninovem trgu v Simferopolu se je slavje že začelo Na Leninovem trgu v Simferopolu pa se je medtem že začelo slavje. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je zbralo več tisoč ljudi. Na poslopje lokalne vlade so projicirali napis: "Doma smo!" Množice so se že začele zbirati tudi v Sevastopolu. Ljudje mahajo z ruskimi in krimskimi zastavami in vzklikajo: "Rusija!"

ZDA pa so po zaprtju volišč znova sporočile, da referenduma ne priznavajo. Ruska dejanja v ukrajinski krizi je tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney označil za "nevarna in destabilizacijska". "Davno so že minili dnevi, v katerih bi mednarodna skupnost tiho stala ob strani, medtem ko bi si ena država nasilno prisvajala ozemlje druge," je poudaril.

"Tukaj pa dobivamo izgubljene rojake nazaj" Na drugi strani pa je predsednik ruske dume Sergej Nariškin v televizijski izjavi referendum označil za zgodovinski trenutek za Rusijo. Kot je poudaril, bo potrebno počakati na uradne izide, je pa izpostavil dejstvo, da je Rusija v zadnjih letih prebivalstvo predvsem izgubljala. "Tukaj pa dobivamo izgubljene rojake nazaj," je dejal.

Vodja stranke Pravična Rusija Sergej Mironov pa je poudaril, da bo duma hitro potrdila zakone o krimski pridružitvi Rusiji. "Vse se bo zgodilo natančno in hitro. Naši krimski bratje ne smejo dvomiti," je izpostavil.

Evropska unija je v nedeljo znova poudarila, da ne bo priznala rezultata referenduma na Krimu, ki je "nezakonit in nelegitimen". Kot sta v skupni izjavi izpostavila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, mora rešitev krize v Ukrajini temeljiti na ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, v okviru ukrajinske ustave in strogem spoštovanju mednarodnih standardov.

Zunanji ministri bodo "ocenili razmere in odločili o dodatnih ukrepih" V okviru prizadevanj, da bi Rusija umaknila svojo vojsko s Krima, bodo sicer zunanji ministri članic EU v ponedeljek "ocenili razmere in odločili o dodatnih ukrepih", sta dodala. Ponovila sta obsodbo neizzvane kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter Rusijo pozvala k umiku vojske.

Na drugi strani je Putin krimski referendum branil v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in zatrdil, da je glasovanje v skladu z mednarodnim pravom. Enako je v telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem zatrdil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Prebivalci Krima so se na referendumu odločali med dvema vprašanjema, in sicer ali podpirajo združitev Krima z Rusijo oziroma ali podpirajo povrnitev ustave republike Krim iz leta 1992 in status Krima kot dela Ukrajine. K bojkotu referenduma so med drugim pozvali krimski Tatari, ki predstavljajo okoli 12 odstotkov prebivalstva polotoka.

Ruska duma je na drugi strani že v torek začela formalno razpravo o predlogu zakona, ki bi omogočil, da se Krim pridruži Rusiji. O zakonu naj bi glasovali 21. marca. Končna odločitev bo sicer v rokah Putina.

Podporo referendumu na Krimu so izrazili tudi v nekaterih drugih ukrajinskih mestih, predvsem na vzhodu države. V Harkovu se je zbralo 3000 ljudi, ki so zahtevali tudi preoblikovanje Ukrajine v federacijo, kakšnih tisoč ljudi se je zbralo v Donecku in zahtevalo izpustitev samooklicanega guvernerja Pavla Gubareva. Okoli 5000 ljudi je referendum podprlo v Odesi na zahodu države.

Kličko: Ukrajinski vojaki bodo tudi po referendumu ostali na polotoku Vodja prozahodne ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko je sicer poudaril, da bodo ukrajinski vojaki tudi po referendumu ostali na polotoku. "Naši vojaki bodo tudi v prihodnje ostali v svojih vojašnicah na Krimu," je zatrdil.

Poveljniki ruske in ukrajinske vojske na Krimu so se medtem dogovorili, da oporišča ukrajinske vojske do petka, 21. marca, ne bodo več blokirana, je sporočil začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh. Začasno premirje bo omogočilo oskrbo ukrajinskih vojakov na polotoku.