Za milijon odškodnin zaradi izgubljenih tožb v Strasbourgu

Po podatkih, ki so jih posredovali v državnem pravobranilstvu – to zastopa državo pred ESČP-jem –, je Slovenija od leta 2000 zaradi izgubljenih tožb na sodišču tožnikom skupaj do 18. julija letos izplačala nekaj več kot milijon evrov odškodnine, natančneje 1.029.508 evrov (glej sliko s tabelo, v kateri je upoštevano leto, ko je Slovenija odškodnino izplačala). Odškodnina se mora v večini primerov plačati v treh mesecih po tem, ko postane sodba ESČP-ja dokončna. Podatki o obsodilnih sodbah ESČP-ja, ki še niso postale dokončne ali pa so že dokončne, vendar se rok za plačilo odškodnine pritožnikom še ni iztekel, v tabelo niso vključeni.

ESČP je Slovenijo obsodil, odškodnine pa ni dosodil oziroma je pritožniki niso zahtevali v 16 zadevah, ki so do 18. julija letos postale dokončne. ESČP lahko namreč s sodbo odloči tudi "le" o kršitvi pravic, ki jih varuje Evropska konvencija o človekovih pravicah, države, zoper katero je pritožba vložena, pa k plačilu odškodnine ne zaveže. Obstajajo tudi primeri, ko pritožniki odškodnine ob vložitvi pritožbe na ESČP niso zahtevali.

Državno pravobranilstvo je imelo ob koncu leta 2011 odprtih 312 zadev, ki jih je Sloveniji vročil ESČP, njihova zahtevana vrednost pa je znašala 15,2 milijona evrov. Lani je bilo Sloveniji vročenih 82 zadev, katerih skupna zahtevana vrednost je bila 17,3 milijona evrov. Skupaj je bilo v delu 394 zadev v vrednosti 32,4 milijona evrov. Manj pritožb zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku Lani je državno pravobranilstvo končalo 232 zadev, ob koncu lanskega leta jih je bilo tako odprtih še 162, piše v poročilo o delu državnega pravobranilstva za leto 2012. Lani se je nadaljeval trend zmanjševanja števila pritožb zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku, nadaljeval pa se je tudi trend povečevanja števila pritožb zaradi kršenja drugih konvencijskih pravic. S podatkom o številu pritožb zoper Slovenijo pravobranilstvo ne razpolaga. S pritožbo, ki jo pritožnik zoper Slovenijo vloži na ESČP, državno pravobranilstvo namreč ni seznanjeno takoj ob njeni vložitvi, temveč naknadno, ko pride do notifikacije.