Vse, kar ste hoteli vedeti o grškem bankrotu, pa si niste upali vprašati

Grčija do torka Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ni odplačala posojila v višini skoraj 1,6 milijarde evrov. Strogo gledano je postala plačilno nesposobna oziroma je v defaultu. Za položaj, v katerem se je znašla Grčija, lahko uporabimo tudi pogovorni izraz bankrot. Moramo pa razlikovati med bankrotom podjetja ali posameznika ter bankrotom države, piše avstrijski tednik Format.

Je Grčija v resnici že dalj časa v bankrotu?

Pravno ni nedvomnega odgovora, ker za državo ni stečajnega prava kot za podjetja ali posameznike. Ekonomsko gledano pa je jasno: že od leta 2010 lahko egejska država svoje finančne obveznosti izplačuje le s pomočjo mednarodne pomoči. Če Atenam ne bi priskočile na pomoč IMF in druge evrske države, grška država že leta ne bi bila sposobna izplačevati pokojnin in plač javnim uslužbencem ter odplačevati dolgov.

Zakaj je Grčija spet bankrotirala?

Ker Grčija ni pripravila reformnega predloga, ki bi zadovoljil posojilodajalce (Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF), se je v torek končal drugi program pomoči. V okviru tega programa je imela Grčija na razpolago še 12,7 milijarde evrov. Ker je Grčija ostala brez te pomoči, ne dobi pa niti posojil zasebnih posojilodajalcev, ni mogla vrniti posojila IMF.

Kaj pomeni neplačilo posojila IMF?

Strokovnjaki so različnih mnenj. IMF ni zasebni, ampak institucionalni upnik. Poleg tega IMF ni kupil grških državnih obveznic, ampak je dal Grčiji posojilo neposredno. Bonitetne agencije, kot so Standard&Poor's, Moody's ali Fitch, posojilno sposobnost dolžnikov ocenjujejo le z vidika zasebnih vlagateljev in posojilodajalcev. Samo če Grčija teh upnikov ne bo poplačala pravočasno, bodo za egejsko državo razglasil default ali selektivni default.

Kakšno je stališče IMF in sklada EFSF/EMS?

Stališče IMF je jasno: Grčija bo dobila nadaljnjo pomoč le, če bo plačala 1,6 milijarde evrov. Evropski reševalni sklad EFSF/ESM pa dodaja, da bo svoje nadaljnje poteze usklajeval z Evroskupino, Evropsko komisijo in IMF.

Kakšna je vloga Evropske centralne banke (ECB) v grški krizi?

ECB je na vrhuncu krize kupoval grške državne obveznice, da bi finančno podprl Grčijo. Del te pomoči (3,5 milijarde evrov) morajo Atene vrniti 20. julija, kar je seveda skoraj nemogoče. Če bo Grčija dolgo časa plačilno nesposobna, ECB po pravilih ne bo mogla več dajati pomoči Grčiji. Tudi izredna likvidnostna pomoč (mehanizem ELA), ki drži nad vodo grške banke, bo ali precej zmanjšana ali v celoti ukinjena. To bo ogrozilo grške banke, ki bodo zdrsnile v kaos. Že zdaj, ko se je ECB v nedeljo odločil, da izredno likvidnostno pomoč ohrani na ravni 90 milijard evrov in je ne poveča, je to zatreslo grški bančni sistem: zaprte banke, omejitve dviga gotovine …

Kakšna je vloga zasebnih upnikov?

Čeprav večina grškega dolga odpade na institucionalne upnike, pa so zasebni upniki zelo pomembni. Če Grčija ne bo poplačala zasebnih upnikov, potem bo za dolgo časa odrezana od mednarodnih finančnih trgov. Poleg tega bi, kot že omenjeno zgoraj, bonitetne agencijo za Grčijo, če ta ne bi poplačala upnikov, razglasile default. Če ECB že prej ne bi ukinil pomoči ELA, bi jo moral takrat.