Vikinški prstan z napisom Alah

Pred dnevi so v Ljubljani odprli razstavo 1001 izum, ki prikazuje, kako so islamski učenjaki vplivali na razvoj znanosti. Številni izumi, ki so nam samoumevni, izhajajo iz islamskega sveta. Evropa mora pravzaprav šele na novo odkriti, kako globoke so povezave med evropsko in islamsko civilizacijo.

Dragocen prstan na roki mrtve ženske Nedavno so denimo na Švedskem odkrili še eno nenavadno povezavo med Evropo in islamom. Na prstu vikinške ženske, pokopane v 9. stoletju v kraju Birka, so že v 19. stoletju odkrili nenavadni prstan. Stoletja so menili, da gre za prstan z velikim ametistom, zdaj pa so ga ponovno preiskali in po poročanju revije Science News odkrili, da je prstan iz barvanega stekla, na katerem je v stari arabščini zapisano Alahu oziroma Za Alaha. Barvano steklo je bilo v tistem času prav tako dragoceno kot dragi kamni.

Bolj pa je znanstvenike zanimal napis. Znano je sicer, da so stari Skandinavci že pred skoraj 3500 leti trgovali z Egiptom in Mezopotamijo. Stara besedila omenjajo stike Vikingov z islamsko civilizacijo v Sredozemlju in Zahodni Aziji. Torej ne bi bilo nič presenetljivega, da bi trgovci prstan prinesli od tam. Zanimivo pa je, da je najdeni prstan zelo malo nošen, saj so še vidne zadnje poteze mojstrov ob izdelavi prstana, zato raziskovalci menijo, da je bil narejen prav za pokopano žensko.

"Ne vemo, kako je prstan prišel v Skandinavijo. Ne vemo, ali je bil kupljen, podarjen ali ukraden med bojnim pohodom. Niti ne moremo vedeti, ali je ženska nemara sama potovala na Orient ali ji ga je kdo prinesel," je za Washington Post dejala Linda Wåhlander, ki je sodelovala v projektu zadnjih raziskovanj prstana.

Lepi kot palme, a umazani Glede na to, da so trenutno stiki med Švedsko in modernim islamskih svetom, še posebno Savdsko Arabijo, v zelo hladnem obdobju, je še posebno zanimivo odkriti, kakšni so bili stiki med Skandinavci in Arabci v starem svetu. Stike med Arabci in Vikingi je v desetem stoletju najbolje opisal potopisec in diplomat Ahmad ibn Fadlan. Mimogrede – ibn Fadlan je glavni lik filma Trinajsti bojevnik, igral pa ga je Antonio Banderas.

Nad Vikingi je bil navdušen. "Še nikoli nisem videl bolj popolne telesne zgradbe od njihove – so kot palme, lepi in rdečkasti," je opisal Vikinge.

A kljub temu je opisal tudi številne primere pretiranega opijanja, a kot pravi raziskovalec, brez moralnih sodb. Bil pa je zgrožen nad pomanjkanjem higiene: "So najbolj umazani od vseh božjih bitij. Ne umivajo se po opravljanju male ali velike potrebe, ne umivajo se po dejanjih ritualne nečistosti, na primer po spolnem odnosu, niti si ne umivajo rok po jedi." Zgrožen je bil tudi ob obrednem posilstvu in žrtvovanju sužnje med pogrebom poglavarja.

Skandinavka ali muslimanka? Ibn Fadlan je po navedbah Al Jazeere zapisal tudi, da so se Vikingi smejali arabskim načinom pogrebov. "Vi, Arabci, ste butasti. Namerno tiste, ki jih imate najraje, pokopljete v zemljo, da jih pojedo črvi," je zapisal vikinško mišljenje o pogrebih. Ker ženska s skrivnostnim prstanom ni bila kremirana, kot je bila vikinška navada, domnevajo, da je bila morebiti muslimanka. Bodisi da se je vrnila s potovanja na Orient, Ibn Fadlan je poročal o Vikingih, ki so prestopili v islam, a je tudi zapisal, da je bila večina privržena svoji religiji in so islam jemali z rezervo, "ker bi kot muslimani preveč pogrešali svinjino".

Mogoče je tudi, da ženska v grobu, čeprav je bila oblečena v vikinška oblačila, ni bila Skandinavka. Ob njej so našli tudi veliko tujih kovancev, veliko celo iz Afganistana. Raziskovalci so potrdili, da je zaradi slabega stanja okostja nemogoče ugotoviti etnično pripadnost pokopane ženske.

Prstan z napisom Alahu pa ni edini islamski artefakt, ki so ga našli v Skandinaviji. Lani so na Norveškem odkrili vikinški grob iz leta 950, v katerem je bila poleg vikinške sablje in ščita tudi mošnja arabskih kovancev.