Črt Kaker

Petek,
17. 6. 2016,
10.23

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,78

7

Natisni članek

Natisni članek

Alen Toplišek Bruselj Boris Johnson David Cameron London Evropska unija brexit

Petek, 17. 6. 2016, 10.23

7 let, 1 mesec

"Veliko Britancev še vedno misli, da so eno od glavnih političnih središč sveta"

Črt Kaker

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,78

7

London | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

V kampanji za nadaljnje članstvo v EU si prizadevajo, da bi v volilni proces privabili čim več mladih. Po ulicah lahko vsak dan vidiš članice in člane kampanje, ki delijo letake, trkajo na vrata svojih volivcev in volivk, pravi doktorski kandidat politologije Alen Toplišek z londonske univerze Queen Mary.

Čez točno teden dni bo tudi uradno znano, ali so se Britanci in Britanke odločili, ali njihovo državo še naprej želijo videti kot članico EU ali si želijo samostojno nadaljevati svojo pot. O brexitu, vlogi medijev in mladih v predreferendumski kampanji in morebitnem vplivu izstopa Velike Britanije iz EU na njen nadaljnji obstoj smo se pogovarjali z doktorskim kandidatom politologije Alenom Topliškom, ki uspešno končuje doktorski študij na londonski univerzi Queen Mary.

Pretežno se ukvarja z raziskovanjem sodobnih političnih in demokratičnih teorij, liberalne demokracije ter razmerja med liberalizmom in demokracijo v poznem kapitalizmu.

"Kampanja za nadaljnje članstvo v EU si prizadeva, da bi v volilni proces privabila čim več mladih. Po ulicah lahko vsak dan vidiš članice in člane kampanje, ki delijo letake, trkajo na vrata svojih volivcev in volivk," pravi Alen Toplišek, ki končuje doktorski študij v Londonu. 
 | Foto: Osebni arhiv "Kampanja za nadaljnje članstvo v EU si prizadeva, da bi v volilni proces privabila čim več mladih. Po ulicah lahko vsak dan vidiš članice in člane kampanje, ki delijo letake, trkajo na vrata svojih volivcev in volivk," pravi Alen Toplišek, ki končuje doktorski študij v Londonu. Foto: Osebni arhiv Na Otoku ste že precej let, dodobra ste spoznali tamkajšnjo družbo. Kakšen odnos imajo mladi Britanci do EU?
Za mlade se v glavnem govori, da so na strani nadaljnjega članstva v EU. A tukaj je treba biti pazljiv in razlikovati med mladimi z visokošolsko izobrazbo in tistimi brez nje. Razliko v mnenjih lahko opazimo tudi glede na razredno vrzel: mladi, ki so del delavskega razreda ali brezposelni, so večinoma proti članstvu VB v EU, medtem ko so "mladi profesionalci", kot se jim reče tukaj, v glavnem za.

Reven delavski razred je večinoma na severu Anglije, kar je zapuščina neoliberalnih politik konservativnih in laburističnih vlad po letu 1980, ki so z deregulacijo in tržnimi politikami spodbudile selitev proizvodnje iz nekoč delavsko močnega severa v države globalnega juga, kjer je delovna sila cenejša.

So mladi aktivni v predreferendumski kampanji ali so podobno politično apatični kot mladi v Sloveniji? Se bodo po vašem mnenju udeležili referenduma?
V kampanji za nadaljnje članstvo v EU si prizadevajo, da bi v volilni proces privabili čim več mladih. Po ulicah lahko vsak dan vidiš članice in člane kampanje, ki delijo letake, trkajo na vrata svojih volivcev in volivk. Apatičnost je del širšega problema predstavniške politike v VB, ki do nedavnega v večinskem volilnem sistemu ni ponujala neke vidnejše izbire med glavnima strankama. Ta apatičnost je prisotna že nekaj časa in tukaj se moramo spet vrniti k poudarjanju individualizma z implementacijo neoliberalnih politik, ki spodbujajo tekmovalnost, samozadostnost in apolitičnost.

Ob tako pomembni trenutkih, kot je prihajajoči referendum, je nekaterim politikom, ki so zmožni kritične refleksije, verjetno žal, da so dolga leta pasivizirali svoje volilno telo s profesionalizacijo in elitizmom predstavniške politike, ko je ključnega pomena zaupanje in mobilizacija čim večjega dela ljudi.

Rezulate referenduma je nemogoče napovedati. Ankete namreč kažejo na zelo izenačen boj.  | Foto: Reuters Rezulate referenduma je nemogoče napovedati. Ankete namreč kažejo na zelo izenačen boj. Foto: Reuters

Ste doktorski študent na priznani londonski univerzi Queen Mary. Kakšen je odnos akademske skupnosti do EU, se nagibajo k brexitu ali so za obstanek Velike Britanije v Uniji? Kakšni so njihovi argumenti?
Akademska skupnost pretežno podpira nadaljnje članstvo VB v Evropski uniji. Moramo se zavedati, da je naklonjenost članstvu VB v EU deloma razredno vprašanje. Akademiki so del srednjega razreda in kot del akademske skupnosti se lahko na raznih razpisih potegujejo za projektna sredstva, širijo svojo strokovno mrežo in sodelovanje z akademiki v preostalih državah članicah. Kar je seveda širše gledano pozitiven vidik članstva za znanost in družbo, a je tukaj tudi močan subjektiven interes za ohranjanje tega položaja.

Na tem mestu bi lahko nekdo sicer odvrnil, da velik del britanske akademske skupnosti sestavljajo mladi raziskovalci v prekarnih oblikah zaposlitve ter se tako izognejo moji tezi, da je referendumsko vprašanje razredno. A tudi mladi raziskovalci se zavedajo, da se bodo nekoč povzpeli po družbeni lestvici, in nadaljnje članstvo vidijo kot pozitivno. Po drugi strani je akademska skupnost dokaj liberalno usmerjena, torej ne dopuščajo možnosti, da bi spremenjen politični položaj po morebitnem izstopu iz EU, pahnil razmerja moči v eno ali drugo skrajnost.

Dogajanje na Otoku spremljate v živo. Kakšen izid pričakujete in kako bo to vplivalo na nadaljnje delovanje EU?
Ankete kažejo, da bo šlo zelo na tesno. Lahko se zgodi, da bo stran za izstop na volišča privabila več volivcev. Mislim, da nekega ključnega učinka izstop VB iz EU na Unijo ne bo imel. Kvečjemu si bo kar nekaj politikov v EU in tehnokratov v Bruslju oddahnilo, da se jim ne bo več treba ubadati s povzpetniško, nergajočo in vedno nezadovoljno članico. Bo pa zagotovo zamajana samozaverovanost bruseljske elite v svoj obstoj.

Boj med nasprotniki in podporniki nadaljnjega članstva Velike Britanije v EU se je vnel tudi na reki Temzi v središču Londona. 
 | Foto: Reuters Boj med nasprotniki in podporniki nadaljnjega članstva Velike Britanije v EU se je vnel tudi na reki Temzi v središču Londona. Foto: Reuters

Kakšna je vloga medijev in kako ocenjujete dozdajšnji potek predreferendumske kampanje?
Kampanja v glavnem poteka tako kot vsaka druga volilna kampanja v Veliki Britaniji. Je zelo racionalistično zastavljena, podkrepljena s tako imenovanimi dejstvi na obeh straneh. Mediji igrajo vlogo posredovalca in ponujajo platformo za obmetavanje s temi dejstvi.

Ena stran pošilja določeno statistko v medije z upanjem, da tako prepriča določen del volilnega telesa, da je članstvo v EU le dobra stvar. In nekaj minut pozneje že pridejo nasprotujoče številke z druge strani, ki poskušajo označiti nasprotno stran kot lažnivo in zavajajočo. In tako se kampanja po otročje vleče iz dneva v dan, kar ne dela nobene usluge nobeni strani. Navadni ljudje gledajo na to kot na neko teatralno igro s figurami v kravatah, ki delujejo le v lastnem interesu in interesu svoje politične stranke, kar jih še bolj oddalji od volilnega procesa.

Vodja Ukipa Nigel Farage, ki si prizadeva za izstop Velike Britanije iz EU je na enem izmed svojih predreferendumskih plakatov uporabil fotografijo, ki je bila posneta lani jeseni v Sloveniji. 
 | Foto: Reuters Vodja Ukipa Nigel Farage, ki si prizadeva za izstop Velike Britanije iz EU je na enem izmed svojih predreferendumskih plakatov uporabil fotografijo, ki je bila posneta lani jeseni v Sloveniji. Foto: Reuters

Britanski premier David Cameron podpira nadaljnje članstvo Velike Britanije v EU. Lahko zmaga zagovornikov izstopa Otoka iz EU pomeni konec njegove vladavine?
Zagotovo. O tem se že nekaj časa govori in kot glavnega kandidata za njegovo nadomestitev se postavlja nekdanjega londonskega župana Borisa Johnsona.

Britanci so sicer do EU že desetletja skeptični, iz kje izhaja ta njihova skepsa?
Jaz bi rekel, da v glavnem izhaja iz splošnega pomanjkanja kritične presoje o lastni imperialni preteklosti. Veliko Britank in Britancev še vedno misli, da so eno od glavnih političnih središč sveta in da zmorejo nadaljevati svojo prihodnost tudi brez tesnejšega sodelovanja s svojimi evropskimi sosedami. To se odraža v močni ljudski podpori in naklonjenosti britanski monarhiji, zazna se v splošnem diskurzu glavnih medijev in v prepričanjih ljudi v vsakdanjem življenju.