Velika laž, ki so jo podtaknili slavnemu Churchillu

Winston Churchill velja za najbolj pomembnega britanskega premierja v 20. stoletju. Vodenje države je prevzel v njenih najbolj mračnih dnevih, ko se je zdelo, da ne more nihče več zaustaviti Hitlerjeve Nemčije, in jo na koncu popeljal do zmage.

Novi film o Churchillu že dviga prah

Zaradi njegove velike vloge v britanski zgodovini je razumljivo, da na Otoku zadnje čase zelo buri duhove nov film o Churchillu, ki bo luč sveta sicer zagledal junija letos, a so podrobnosti filma že pricurljale v javnost.

Razlog za prah, ki se dviguje ob filmu režiserja Jonathana Teplitzkyja, je scenarij britanske zgodovinarke in kolumnistke časnika Guardian Alex von Tunzelmann. 

Churchillovi domnevni izbruhi besa

Ta Churchilla slika kot kričečega in preklinjajočega jeznoriteža, ki ga njegova žena klofuta, slavni maršal Montgomery pa javno kaže do njega prezirljivo nespoštovanje.

Za povrh von Tunzelmannov scenarij Churchillu očita, da je nasprotoval anglo-ameriškemu izkrcanju v Normandijo leta 1944. V fimu Churchill, ki ga igra Brian Cox, celo moli za slabo vreme, da bi odpovedali izkrcanje.

Film kot umor osebnosti?

Zaradi scenarija se razburjajo številni britanski zgodovinarji, ki očitajo filmu, da je z zgodovinskega stališča neverodostojen in da je zgolj poskus tako imenovanega umora osebnosti. Nad filmom zmajuje z glavo tudi Churchillov vnuk Nicholas Soames, ki pravi, da ta film ni nekaj, kar bi človek jemal resno.

Leta 1941 nekdanji belgijski minister Victor de Laveleye iz Londona po radiu pozval rojake v okupirani Belgiji, naj kot simbol odpora uporabljajo črko V (V kot Victoire, sl. zmaga, v francosko govorečem delu države, in V kot Vrijheid, sl. svoboda, v flamsko govorečem delu države). V nekaj tednih so se črke V pojavile na zidovih v Belgiji, na Nizozemskem in na severu Francije (podobno kot črki OF v Sloveniji). Churchill pa je prvi, ki je za črko V za Victory, zmago, uporabil dvignjena prsta na roki. Foto: Getty Images

Nov Churchillov film pa edini poskus izkrivljanja, ki je povezan s tem slavnim državnikom. Znano je, da je bil Churchill zelo odrezav in pronicljiv politik, ki je blestel in zbujal pozornosti s svojimi izjavami.

Kaj je "hujskač" Churchill povedal mirovniku Chamberlainu

Tako je britanskemu premierju Nevillu Chamberlainu, ki je v Münchnu septembra 1938 Adolfu Hitlerju dovolil, da si je pripojil dele Češkoslovaške, kjer je živela nemška manjšina, dejal: "Imeli ste na izbiro sramoto ali vojno. Izbrali ste sramoto, a vseeno boste dobili vojno."

Churchill, ki so ga v tistem času zagovorniki sklenitve dogovora s Hitlerjevo Nemčijo imeli za vojnega hujskača, je imel prav. Münchenski sporazum ni prinesel miru, saj je Hitler nadaljeval z osvajanji.

Churchill je dobil tudi vzdevek britanski buldog. Delno zaradi fizične podobnosti, delno zaradi značajske podobnosti, to je zagrizenosti in bojevitosti, s tem angleškim psom. Medtem ko je Hitler imel nemškega ovčarja Blondija, se je Churchill med vojno rad fotografiral skupaj z buldogom. Zanimivo pa je, da Churchill ni preveč cenil psov. Tako je nekoč rekel: "Vedno si zapomni, da nas mačka glede zviška, pes od spodaj navzgor, prašič pa nas pogleda naravnost v oči in ve, da je enak s človekom." Ni pa Churchill nikoli rekel, da so zaklali napačno svinjo, s čimer naj bi namignil, da ne bi smel iti v vojno s Hitlerjem, ampak uničiti Sovjetsko zvezo. Foto: Getty Images

Kri, solze in znoj

V prvem govoru, ko je maja 1940 postal premier, je poslancem in svojim ministrom ter tudi vsej britanski javnosti med drugim dejal: "Ne morem vam ponuditi ničesar razen krvi, trdega dela, solz in znoja."

To je sicer parafraza misli italijanskega revolucionarja Giuseppeja Garibaldija iz leta 1849, ko je s svojo vojsko korakal proti Rimu. Churchill je namreč občudoval Garibaldija.

Peščica ljudi

Avgusta 1940 je Churchill, ko so se v zračni bitki za Britanijo britanski piloti spopadali z nemško Luftwaffe, z mislimi na pilote dejal: "Nikoli v zgodovini človeštva ni bila usoda tako velikega števila ljudi odvisna od tako malega števila ljudi."

Pozneje, ko ga je eden od britanskih generalov vprašal, kaj pa Jezus Kristus in njegovi učenci, je spremenil začetek misli v: "Nikoli v zgodovini človeških sporov …"

Churchill je bil zelo zajedljiv govornik. Tako naj bi prvi poslanki v britanskem parlamentu Nancy Astor, ki naj bi mu dejala, da bi mu zastrupila kavo, če bi bila njegova žena, Churchill odvrnil: "Nancy, če bi bil jaz vaš mož, bi jo spil." A kot ugotavlja v svoji knjigi The Churchill factor zdajšnji britanski zunanji minister Boris Johnson, tega pogovora nikoli ni bilo. Šala s kavo se je namreč prvič pojavila leta 1900 v ameriškem časopisu Chicago Tribune. Foto: Getty Images

Konec začetka

Po bitki v El Alameinu novembra 1942, ko so Britanci dosegli odločilno zmago nad nemškim afriškim korpusom, ki mu je poveljeval legendarni nemški feldmaršal Erwin Rommel, je dejal: "To ni konec. Tudi ni začetek konca. Nemara pa je konec začetka."

Železna zavesa

Po drugi svetovni vojni je marca 1946 v govoru v Fultonu v ameriški zvezni državi Misuri opozoril Američane na dogajanje na stari celini: "Od Szczecina ob Baltskem morju do Trsta ob Jadranskem morju se je čez celino spustila železna zavesa. Za železno zaveso so ostale prestolnice starodavnih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija …"

Ta govor so sovjetski zgodovinarji označevali kot začetek hladne vojne med Zahodom ter Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. 

Veliki trije: britanski premier Winston Churchill, ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in sovjetski voditelj Stalin na jaltski konferenci februarja 1945. Na konferenci so razpravljali o povojni ureditvi Evrope. Churchill je zahteval, da imajo narodi v Srednji Evropi, ki jih je zasedla sovjetska Rdeča armada, pravico do demokratičnih volitev. Foto: Getty Images

Pojem železna zavesa (iron curtain v angleščini) ni Churchillova pogruntavščina, saj je že v 19. stoletju označeval dosledno delitev na dve vplivni območji. Pojem se izvirno nanaša na ognjeodporne železne zavese, ki so jih uporabljali v gledališčih. Kot zanimivost: prvi je izraz železna zavesa glede Sovjetske zveze maja 1943 uporabil nemški minister za propagando Joseph Goebbels.

Churchill ni nikoli dejal, da se bodo fašisti prihodnosti imenovali antifašisti

Toda ali je Churchill tudi avtor misli o tem, da se bodo fašisti prihodnosti imenovali antifašisti? Odgovor je ne. Te misli Churchill ni nikoli izrekel, čeprav mu v zadnjem času to številni pripisujejo, predvsem na politični desnici. 

Je pravi avtor misli Huey Long?

Kdo pa jo misel v resnici skoval? Odgovor je zelo zapleten. Po eni od razlag je avtor misli ameriški levo usmerjeni populistični politik Huey Long, ki naj bi leta 1935 dejal: "Ko bo fašizem prišel v ZDA, bo prišel kot antifašizem (v drugih različicah: se bo imenoval antifašizem, bo zakrinkan kot antifašizem, bo prišel v imenu antifašizma …)."

Ameriški politik Huey Long (1893-1935) je bil priljubljen populistični politik, ki je celo načrtoval naskok na Belo hišo. Foto: commons.wikimedia.org

Težava je, ker ni nobenih virov iz časa Longovega življenja (ta politik je zaradi atentata umrl septembra 1935), ki bi nedvoumno potrjevali, da je to res izrekel. Avtorstvo se mu je namreč začelo pripisevati v ameriških medijih šele nekaj let po njegovi smrti – to je od leta 1938 naprej.

Fašisti, ki bodo zaviti v ameriško zastavo in bodo mahali s križem

Po eni od razlag naj bi bil Longu navdih za misel o fašistih ameriški levo usmerjeni pisatelj Sinclair Lewis, ki naj bi dejal: "Ko bo fašizem prišel v Ameriko, bo zavit v ameriško zastavo in bo mahal s križem." A spet ni dokazov, da je pisatelj to res izrekel.

Luccockovi zakrinkani fašisti

Črno na belem pa imamo članek iz septembra 1938, ki ga je napisal neimenovani novinar New York Timesa. V članku, ki ima naslov Zakrinkani fašizem vidijo kot grožnjo, novinar povzema misli profesorja Halforda E. Luccocka.

Luccock je tako v govoru v neki newyorški cerkvi med drugim dejal: "Ko in če bo prišel fašizem v Ameriko, ne bo nosil oznake Made in Germany, ne bo uporabljal svastiko, in tudi se ne bo imenoval fašizem. Imenoval se bo seveda amerikanizem."

Domovina fašizma je Italija, kjer je to gibanje, ki ga je vodil nekdanji socialist Benito Mussolini, nastalo po prvi svetovni vojni. Foto: Getty Images

Kritike fašizma v 30. letih in zdajšnja kritika gibanja Antifa

A vse te misli, ki jih je rekel Luccock in se pripisujejo Sinclairju Lewisu ali Hueyu Longu, so kritike levice, ki so letele na ameriško desnico in evropski fašizem v 30. letih prejšnjega stoletja.

Torej nimajo povezave z zdajšnjo uporabo misli o fašistih prihodnosti, ki se bodo imenovali antifašisti. Ta misel zdaj predvsem leti na tako imenovane Antifo.

Dve vrsti fašistov v domovini fašizma

V tem smislu je zdajšnja uporaba misli o fašistih prihodnosti bolj sorodna misli, ki jo je pred desetletji izrekel italijanski pisatelj in novinar Ennio Flaiano: "V Italiji imamo dve vrsti fašistov: fašiste in antifašiste." Vsaj tako je zapisala italijanska novinarka Oriana Fallaci v leta 2001 izdani knjigi Bes in ponos.

Ennio Flaiano (1910-1972) je tudi sodeloval pri pisanju scenarijev za filme Federica Fellinija, med drugim za Cesto, Sladko življenje in 8 in pol. Že pred Flaianom pa je pred drugo svetovno vojno italijanski protifašistični duhovnik Luigi Sturzo fašizem označil za desni boljševizem, boljševizem pa za levi fašizem. Foto: commons.wikimedia.org

Liberalci in konservativci

Misel o fašistih prihodnosti pa ni edina misel, ki se napačno pripisuje Churchillu. Tako ni nikoli rekel naslednje misli: "Če nisi liberalec, ko imaš 25 let, nimaš srca. Če pa nisi konservativec, ko imaš 35 let, pa nimaš možganov."

V resnici je to misel zapisal Francoz Jules Claretie leta 1875: "Kdor ni republikanec v svojih dvajsetih letih, za tega lahko dvomimo o radodarnosti njegovega srca, kdor pa kot republikanec vztraja po svojem tridesetem letu, vzbuja dvome o modrosti svojega uma."

Churchill o demokraciji 

Prav tako Churchill ni nikoli rekel, da je najboljši argument proti demokraciji pet minutni pogovor s povprečnim volivcem. Pač pa je novembra 1947 v parlamentu res izrekel naslednjo misel: "Demokracija je najslabša oblika vladanja – razen vseh ostalih oblik, ki so jih občasni preizkušali." A ta misel ni njegova, saj je v govoru v parlamentu jasno nakazal, da se sklicuje na misli svojih predhodnikov.