Sreda, 6. 7. 2016, 17.06
7 let, 1 mesec
Poročila o vlogi Velike Britanije v iraški vojni
"Velika Britanija je šla v vojno v Irak, preden so bile izčrpane miroljubne možnosti"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
2
Velika Britanija je šla v vojno v Irak, preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev te bližnjevzhodne države, je ob objavi z napetostjo pričakovanega poročila o vlogi Otoka v iraški vojni izjavil vodja preiskave, upokojeni diplomat John Chilcot.
Kot je dejal, gre za poročilo o "posredovanju, ki je šlo zelo narobe, posledice pa je čutiti še danes". Čeprav Chilcotova preiskava ni imela namena soditi o zakonitosti invazije na Irak leta 2003, je upokojeni diplomat danes izpostavil, da je bil proces odločanja glede zakonske podlage za vojno "daleč od zadovoljujočega".
Prezirani Tony Blair naj se opraviči
Po pričakovanjih se bo zaradi poročila nekdanji premier Tony Blair, ki je sprejel odločitev o sodelovanju v iraški vojni, zaradi česar ga številni Britanci še danes prezirajo, soočil z novimi pozivi, da se za svojo odločitev opraviči.
V kratki izjavi po Chilcotovem nastopu je Blair za zdaj dejal le, da je deloval v najboljšem interesu Velike Britanije. "Ne glede na to, ali se ljudje strinjajo z mojo odločitvijo za vojaško akcijo proti Sadamu Huseinu ali ne, sem jo sprejel v dobri veri in v prepričanju, da je v najboljšem interesu države," je zapisal.
Blair se je sicer lani opravičil za dejstvo, da so bili obveščevalni podatki glede Iraka takrat napačni, in za napake pri načrtovanju vojne, hkrati pa je poudaril, da ne obžaluje odstranitve Huseina.
Tonyja Blaira zaradi odločitve, da Veliko Britanijo popelje v iraško vojno, Britanci prezirajo.
Blair Bushu: Ob tebi bom, kakor koli
Chilcot je danes med drugim povedal še, da je Blair leta 2002 takratnemu predsedniku ZDA Georgeu Bushu obljubil, da bo glede Iraka stal ob njem ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Kot je dejal, je Blair 28. julija 2002 Bushu posredoval tovrstno pisno zagotovilo. "Ob tebi bom, kakor koli," je takrat zapisal Blair.
"Ugotovili smo, da se je Združeno kraljestvo odločilo sodelovati v invaziji na Irak, preden so bile izčrpane vse možnosti za razorožitev. Vojaška akcija takrat ni bila zadnja možnost," je ob objavi poročila o preiskavi, ki je trajala kar sedem let, poudaril Chilcot.
Opiranje na nepreverjene informacije obveščevalcev
Kritiziral je dejstvo, da se je London preveč opiral na informacije obveščevalnih služb, ki niso bile preverjene v zadostni meri. Kot je izpostavil, da so bile ocene glede iraškega orožja za množično uničevanje na Otoku "predstavljene z neupravičeno gotovostjo".
"Marca 2003 Sadam Husein ni predstavljal neposredne grožnje. Strategija blokad bi lahko še nekaj časa trajala," je povedal Chilcot, pri tem pa poudaril, da je Varnostni svet ZN podpiral nadaljevanje inšpekcij sumljivih iraških objektov in njihovega nadzora.
John Chilcot: Gre za poročilo o posredovanju, ki je šlo zelo narobe, posledice pa je čutiti še danes.
Načrt upravljanja zasedbe Iraka "povsem neustrezen"
Chilcot je še poudaril, da so bili načrti tedanje Blairove vlade glede upravljanja zasedbe v Iraku po invaziji na to državo leta 2003 "povsem neustrezni", navaja britanski BBC. "Kljub izrecnim svarilom so bile posledice invazije podcenjene. Načrti in priprave na Irak po Sadamu Huseinu so bili povsem neustrezni," je poudaril diplomat.
Poročilo je že predal premierju Davidu Cameronu, dostopno naj bi bilo tudi na spletu.
V Iraku umrlo 179 britanskih vojakov
Preiskavo so sprožili leta 2009, ko so se britanski vojaki umaknili iz Iraka. Cilj je bil ugotoviti posledice invazije na bližnjevzhodno državo, ki se je pod vodstvom ZDA začela leta 2003, in okupacije, ki ji je sledila.
Med invazijo in posledičnim brutalnim sektaškim nasiljem je umrlo več kot 150 tisoč Iračanov. Življenje je izgubilo tudi 179 britanskih vojakov. Med vojno v Iraku je bilo predvsem na jugu te države nameščenih skupaj 46 tisoč britanskih vojakov.
Težko pričakovano poročilo razkriva številne napake Blairove vlade.
Blair ne obžaluje strmoglavljenja Sadama Husseina
Blair je v odzivu na poročilo izrazil obžalovanje in opravičilo, a je hkrati zatrdil, da ni zavedel parlamenta in da ne obžaluje strmoglavljenja Sadama Huseina. "Izražam večjo bolečino, obžalovanje in opravičilo, kot bi morda vedeli ali lahko verjeli," je dejal nekdanji premier. Ob tem dodal: "Kot jasno piše v poročilu, ni bilo nobenih laži, parlament in kabinet nista bila zavedena, nobene skrivne zaveze vojni ni bilo."
"Vsi, ki smo glasovali za sodelovanje v vojni, moramo prevzeti svoj del odgovornosti"
Britanski premier David Cameron je po objavi poročila izjavil, da morajo vsi poslanci, ki so glasovali za sodelovanje v vojni, zdaj prevzeti svoj del odgovornosti. "Ne moremo zavrteti časa nazaj, a lahko zagotovimo, da smo se naučili lekcije, in delujemo na tej podlagi," je izjavil Cameron.
Poudaril je tudi, da so že vzpostavili nove postopke, ki naj bi zagotovili "pravilno ločitev" med obveščevalnimi podatki in procesom njihovega ocenjevanja.
2