Ponedeljek, 6. 7. 2015, 7.01
8 let, 7 mesecev
Včeraj so bile dovoljene sanje, danes je nov dan (video)
Evropo po grškem "ne" na referendumu, kjer so zavrnili pogoje posojilodajalcev v zameno za novo finančno pomoč, zdaj čakajo dnevi številnih srečanj, na katerih bodo voditelji ocenjevali posledice grške referendumske odločitve in iskali mogoče poti naprej. Zvečer sta se sestala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, ki sta poudarila, da vrata za nadaljevanje pogajanj z Grčijo ostajajo odprta. A voditelja pričakujeta konkretne nove grške predloge, čas pa se izteka.
"Mi, levičarji, vemo, kako delovati kolektivno, ne glede na koristi, ki nam jih prinaša položaj. Popolnoma bom podpiral predsednika vlade Aleksisa Ciprasa, novega ministra za finance in našo vlado." Svoj zapis je sklenil z besedami, da se nadčloveški napori v čast pogumnemu grškemu narodu in slavnemu "ne", ki so ga izrekli demokratom po svetu, šele začenjajo.
Jorgo Kacimarkakis, nekdanji častni veleposlanik Grčije v Nemčiji je v izjavi za nemški Die Welt dejal, da gre po njegovem mnenju pri Varufakisovem odstopu za taktični manever. "Varufakis je dosegel vse, kar je hotel. V treh tednih je postal pop zvezda, kultna osebnost. Zdaj lahko za svoje predavanje dobi ne le tisoč, ampak 25 ali 30 tisoč evrov."
Premier Aleksis Cipras je napovedal, da bo Grčija že v ponedeljek sedla za pogajalsko mizo z Mednarodnim denarnim skladom, Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo, a nekateri evropski uradniki so že opozorili, da bi lahko posojilodajalci včerajšnji rezultat referenduma, na katerem je 61,31 odstotka ljudi je glasovalo proti, 38,69 odstotka ljudi pa za sprejem pogojev posojilodajalcev za odobritev nove pomoči, razumeli kot grško zavrnitev nadaljnjih pogajanj, poroča BBC.
Nemški politiki iz koalicijskih strank CDU in SPD dvomijo, da Grčija po takšnem rezultatu na referendumu še lahko ostane v evroobmočju, se jim pa Varufakisov odstop zdi nova možnost za napredek pri pogajanjih. Podpredsednik nemške vlade Sigmar Gabriel (SPD) je danes dejal, da je grški bankrot neizogiben in naj evropske države začnejo pripravljati humanitarno pomoč.
Svet ECB je na današnji telekonferenci sklenil, da zgornjo mejo izredne likvidnostne pomoči grškim bankam ohrani nespremenjeno. A istočasno se je osrednji organ denarne politike evrskega območja odločil, da popravi odbitke pri vrednotenju zavarovanj, ki jih grške banke uporabljajo v zameno za nova sredstva. To bi lahko predstavljalo novo težavo.
Zgornja meja likvidnostne pomoči tako ostaja na ravni s 26. junija, so po telekonferenci sporočili iz Frankfurta. Neuradno gre za okoli 89 milijard evrov.
Guvernerji nacionalnih centralnih bank, med njimi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, in člani izvršilnega odbora ECB tako niso ugodili prošnji grške centralne banke, da bi ECB zgornjo mejo zvišala in tako omogočila odprtje bank. Te sicer ostajajo zaprte vsaj do srede, prav tako ostajajo vsaj do takrat v veljavi omejitve pri dvigovanju gotovine z bankomatov. Vsaj do srede ostajajo v veljavi tudi omejitve kapitalskih tokov, ki med drugim dvige gotovine na bankomatih omejujejo na 60 evrov na dan.
Hitrih rešitev po mnenju večine analitikov ne bo, saj se mora Grčija s posojilodajalci zdaj pogajati o novem programu pomoči, velik izziv pa je tudi zahteva Aten po prestrukturiranju dolga do evrskih držav. Grke najverjetneje čaka še kar nekaj težkih dni, saj sta tako Nemčija kot Francija že napovedali, da se, glede na trenutna grška stališča, ne nameravata pogajati.