Torek, 29. 11. 2022, 6.07
1 leto, 12 mesecev
279. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ruse na noge dvignila kolona vojaških vozil z ukrajinskimi zastavami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,34
75
Celotno dogajanje v Tveru je bilo delo ruske snemalne ekipe, ki je sceno postavila za potrebe filma o vojni v Ukrajini.
"To je nadrealistično, je to napad?" so se spraševali prebivalci ruskega mesta Tver, ki jih je nedavno šokiral pogled na kolono vojaških vozil, piše The Telegraph. Resnica je bila veliko bolj banalna. Celotno dogajanje je bilo delo ruske snemalne ekipe, ki je sceno postavila za potrebe filma o vojni v Ukrajini.
21.15 Rusija in Ukrajina poročata o napadih v regiji Doneck
20.13 Prebivalce ruskega Tvera prestrašila kolona vojaških vozil z ukrajinskimi zastavami
18.50 Rusija za preložitev pogovorov o nadzoru strateškega jedrskega orožja krivi ZDA
18.17 Skupina G7 bo usklajevala preiskave vojnih zločinov v Ukrajini
17.03 Novi šok na ruski državni televiziji: Od Berlina ne bo ostalo nič
13.32 Bodo Ukrajinci bodo kmalu dobili novo orožje, ki bo Rusom povzročalo velike težave?
10.07 Prva dama Ukrajine rusko vojsko obtožila sistematičnih spolnih zločinov
6.21 Rusi so v sedmih dneh 258-krat napadli Herson
6.20 Rusi vojaško opremo premeščajo v Belorusijo
6.13 V Kijevu bodo postavili božična drevesca brez lučk: "Ne moremo dovoliti, da Putin ukrade božič"
6.08 Zunanji ministri Nata o nadaljnji podpori Ukrajini
21.15 Rusija in Ukrajina poročata o napadih v regiji Doneck
Ruske sile nadaljujejo z napadi na ukrajinske vojake, ki so se utrdili ob fronti v ukrajinski regiji Doneck na vzhodu države, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in pri tem dodalo, da so zračne napade izvedli v krajih Verhnokamjansk, Andrijivka in Vodjane. O ruskih napadih pa je danes poročal tudi ukrajinski generalštab.
Po navedbah ukrajinskih oblasti so štiri ruske rakete zadele mesto Dnipro v osrednjem delu Ukrajine, pri čemer o žrtvah za zdaj niso poročali. V napadu so bili močno poškodovani proizvodni obrati zasebnega podjetja, je na Telegramu zapisal guverner regije Dnipro Valentin Rezničenko in dodal, da so ruske sile obstreljevale tudi mesto Nikopolj.
Ukrajinske sile medtem po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvajajo napade v okolici krajev Kupjansk in Liman. To je potrdil tudi ukrajinski generalštab, ki poroča, da so ruske sile tam v defenzivi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Čez dan so se po vsej Ukrajini oglašali alarmi zaradi nevarnosti zračnih napadov, od tega je eden v Kijevu trajal dvanajst minut. Kijev je v zadnjem času zabeležil 26 zračnih napadov, med katerimi so nekateri bili usmerjeni tudi na kritično infrastrukturo v Ukrajini.
Do napadov prihaja v času, ko Rusija izvaja obsežne zračne napade na kritično ukrajinsko infrastrukturo. V luči tega pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že večkrat obtožil Kremelj, da je cilj tovrstnih napadov le to, da prebivalci Ukrajine to zimo preživijo v temi in mrazu.
20.13 Prebivalce ruskega Tvera prestrašila kolona vojaških vozil z ukrajinskimi zastavami
"To je nadrealistično, je to napad?" so se spraševali prebivalci ruskega mesta Tver, ki jih je nedavno šokiral pogled na kolono vojaških vozil, piše The Telegraph.
Prebivalci Tvera, ruskega mesta, ki leži 160 kilometrov severno od Moskve, so se pred nekaj dnevi navsezgodaj soočili s pretresljivimi prizori, ko so na ulicah zagledali kolone vojaških vozil z ukrajinskimi zastavami.
#Russia: Ukraine-flagged military column spotted in Tver. Turned out it is part of a movie set for #Prigozhin's new propaganda film "The Musician."#WagnerPMC terrorists refer to themselves by this name to show pride in their creative methods of torture and murder. pic.twitter.com/04Pco63JbV
— Igor Sushko (@igorsushko) November 26, 2022
Njihova prva misel je bila, da so jih napadli. "To je nadrealistično," je dejal eden od voznikov, ki je videoposnetek iz avtomobila objavil na spletu. Dodal je še, da je živčen in da ne ve, kaj se dogaja.
Resnica je bila veliko bolj banalna, še piše The Telegraph. Celotno dogajanje je bilo delo ruske snemalne ekipe, ki je sceno postavila za potrebe filma o vojni v Ukrajini.
18.50 Rusija za preložitev pogovorov o nadzoru strateškega jedrskega orožja krivi ZDA
Ruske oblasti so danes krivdo za preložitev dolgo pričakovanih pogovorov o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem z ZDA pripisale Washingtonu in izjemno negativnim odnosom med državama. Prav tako so ZDA obtožile strupenosti in sovražnosti do Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na vseh področjih smo priča najvišji stopnji strupenosti in sovražnosti Washingtona," je povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. ZDA je obtožila, da so proti Rusiji sprožile popolno hibridno vojno in dejala, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče voditi pogovorov o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem.
Opozorila je, da se z Rusijo ni mogoče pogovarjati o preglednosti in predvidljivosti na vojaškem področju ter hkrati "pomagati kijevskemu režimu pri pobijanju ruskih vojakov in civilistov v ruskih regijah".
Tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je krivdo za neuspeh dialoga pripisal Washingtonu. "Če bi ZDA želele pogovore, bi morale podati predloge za njihovo oživitev," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Rjabkov.
ZDA so ta mesec izrazile pričakovanje, da se bodo kmalu sestali na pogovorih z Rusijo, da bi razpravljali o morebitnem nadaljevanju inšpekcijskih pregledov v okviru sporazuma Novi Start, ključni pogodbi o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve med državama. Pogovori bi prvotno morali potekati v Kairu med 29. novembrom in 6. decembrom, a bodo po navedbah Zaharove zdaj prestavljeni na prihodnje leto.
Moskva je avgusta zaradi trenj med Rusijo in ZDA, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, sporočila, da bo začasno ustavila ameriške inšpekcijske preglede objektov, ki so predmet pogodbe Novi Start iz leta 2010.
Novi Start je zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1.550, kar predstavlja skoraj 30-odstotno zmanjšanje glede na prejšnjo mejo, določeno leta 2002.
18.17 Skupina G7 bo usklajevala preiskave vojnih zločinov v Ukrajini
Pravosodni ministri držav skupine G7 so se v Berlinu dogovorili, da bo skupina usklajevala preiskave vojnih zločinov v Ukrajini. Namen tega bo zagotoviti dokaze o zločinih in preprečiti podvajanje dela, na primer, da žrtvam zločinov ne bi bilo treba večkrat pričati o svojih travmatičnih izkušnjah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Eno glavnih sporočil srečanja ministrov, na katerega je bila povabljena tudi ukrajinska delegacija, je bilo sicer, da vojni zločini v Ukrajini ne smejo ostati nekaznovani.
Nemški pravosodni minister Marco Buschmann je po srečanju izjavil, da je "sistematično uničevanje" infrastrukture za ogrevanje in oskrbo z električno energijo tik pred najhladnejšimi meseci v letu "strašen vojni zločin", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Veliko ljudi bo žrtev zime," je še dejal nemški minister in dodal, da se "vojni zločinci ne bi smeli in se ne smejo nikjer počutiti varno". Po njegovi oceni morajo zato države skupine G7 "bolje sodelovati v boju proti vojnim zločinom".
Ob tem je izrazil prepričanje, da bo mednarodna skupnost po koncu vojne obravnavala ruske vojne zločine na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC). Po njegovih besedah so ukrajinski preiskovalci od začetka vojne dokumentirali že "skoraj 50 tisoč primerov vojnih zločinov".
Kijev se sicer zavzema za ustanovitev posebnega sodišča za obravnavo ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. "Odprti smo za razpravo o tem," je povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders in skupaj z Buschmannom izrazil mnenje, da bi mednarodna skupnost lahko izboljšala tudi izvajanje sankcij proti Rusiji, navaja dpa.
Ukrajinski generalni tožilec Andrij Kostin je medtem na srečanju pravosodnih ministrov skupine G7 ponovil poziv k ustanovitvi posebnega sodišča za obravnavo zločinov, storjenih med vojno v Ukrajini, in poudaril "pravne omejitve" ICC.
17.03 Novi šok na ruski državni televiziji: Od Berlina ne bo ostalo nič
Na ruski državni televiziji (RT) je že od začetka ruske invazije na Ukrajino mogoče slišati najrazličnejše grožnje zahodnim državam od voditeljev in njihovih gostov.
V etru pogosto omenjajo tudi uporabo jedrskega orožja, ena vodilnih Putinovih propagandistk Olga Skabejeva je konec septembra šokirala z izjavo, da bi morala Rusija na dan pogreba kraljice Elizabete z jedrsko bombo ciljati na London, ko so bili tam "vsi najpomembnejši", piše Index. Glavna urednica RT Margarita Simonjan je spomladi dejala, da je jedrska vojna "najverjetnejši izid", a da bodo Rusi "šli v nebesa in bodo preprosto umrli".
Nizu groženj se je zdaj znova pridružil Vladimir Solovjov, eden najbolj znanih obrazov ruske državne televizije, ki Berlinu grozi z vojaškim udarom. "Vidite, bistvo je, da lahko pošljemo naše padalce v Berlin in naše letalstvo ga lahko udari tako močno, da od njega ne bo ostalo nič. Še enkrat pravim, to ni Ukrajina, ne bodo se nam smilili," je dejal Solovjov.
Attention, Berlin!
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) November 29, 2022
Russian propagandists are threatening to send their "air and space" troops to Berlin and say that "unlike Ukraine, we won't pity them'. pic.twitter.com/SoG5ppNe99
Serijo neuspehov, ki jih Rusija doživlja na bojišču, še posebej po vse uspešnejši ukrajinski protiofenzivi konec poletja, ne morejo več prezreti niti najboljši Putinovi propagandisti. V oddajah je tako opaziti vse bolj spremenjeno vsebino, ki poleg groženj čedalje bolj vključuje pomisleke o izgubi vojne in okrnjenih odnosih z Zahodom.
V začetku tega meseca je propagandist in predstavnik dume Jevgenij Popov gostom v studiu kanala Rusija 1 pojasnil, da Rusija brez zahodnih virov ne bi preživela niti enega dneva. Simonjan in Solovjov sta pred kratkim razpravljala o možnosti, da bi Rusija izgubila vojno in da bi haaško sodišče začelo postopek za vojne zločine.
13.32 Bodo Ukrajinci kmalu dobili novo orožje, ki bo Rusom povzročalo velike težave?
Pentagon razmišlja o Boeingovem predlogu, da Ukrajini dobavi raketni sistem, ki bi ukrajinski vojski omogočil natančen udar na razdalji okoli 160 kilometrov. Raketni sistem bi lahko Ukrajini dostavili že spomladi 2023.
Sistem, imenovan GLSDB, združuje bombo majhnega premera in raketni motor. Oba sta v inventarju ZDA in ju je mogoče izstreliti iz sistemov M270 MLRS ali HIMARS.
Justin Crump, nekdanji častnik britanske vojske, je za DailyMail povedal, da bi imela ukrajinska vojska z GLSDB v dosegu več pomembnih ruskih ciljev. Povedal je tudi, da bi bil koncept GLSDB razmeroma preprosta in stroškovno učinkovita modifikacija, ki bi povečala doseg ukrajinskih MLRS in HIMARS.
Vojaške zaloge ZDA in zaveznikov se zmanjšujejo, Zahod pa do zdaj ni bil naklonjen ideji, da bi Ukrajini zagotovili orožje dolgega dosega, in sicer zaradi strahu, da bi se vojna še stopnjevala.
10.07 Prva dama Ukrajine rusko vojsko obtožila sistematičnih spolnih zločinov
Sistematično spolno nasilje in spolni zločini so del "vojnega arzenala" ruske vojske v Ukrajini, je v ponedeljek na mednarodni konferenci v Londonu opozorila ukrajinska prva dama Olena Zelenska. Namen je ponižanje Ukrajincev in ukrajinskih žensk, je dejala in zahtevala mednarodni odgovor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinsko tožilstvo trenutno preiskuje več kot sto domnevnih spolnih zločinov, je povedala in dodala, da to predstavlja le delček tovrstnega nasilja v ukrajinski vojni. Spomnila je, da je bil prvi primer, ki so ga preiskovali, primer ženske, ki so jo posilili ruski vojaki, ki so prišli ubit njenega moža.
Od začetka ruske invazije 24. februarja "so se priložnosti okupatorja za ponižanje Ukrajincev povečale in žal so spolno nasilje in spolni zločini del njihovega arzenala", je dejala žena ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki jo je britanska vlada kot govorko povabila na dvodnevno konferenco o boju proti spolnem nasilju med oboroženimi spopadi, ki se je udeležujejo predstavniki 70 držav.
Opozorila je še, da se Rusija zateka k spolnemu nasilju odkrito in sistematično. Zato je izjemno pomembno, da ga mednarodna skupnost prizna kot vojni zločin, da bi storilce lahko sodno preganjali in kaznovali, je dejala. Poudarila je pomen "resnično globalnega odziva na dogajanje v Ukrajini".
Britanski zunanji minister James Cleverly je na začetku konference ponovno poudaril, da bi bilo treba posilstva v času vojne obravnavati kot nekonvencionalno orožje na kateremkoli vojnem prizorišču, ki ni nič manj resno kot uporaba kemičnega orožja. Izpostavil je solidarnost Londona z Ukrajino tudi na tem področju. Tako kot v petek med obiskom v Kijevu je obljubil maksimalno podporo "žrtvam spolnega nasilja, ki ga izvaja ruska vojska", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
6.21 Rusi so v sedmih dneh 258-krat napadli Herson
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru dejal, da so ruske sile v zadnjem tednu izvedle 258 napadov na 30 naselij v regiji Herson.
Ruski napadi na regijo Herson so se okrepili, odkar je Ukrajina v začetku novembra osvobodila glavno mesto regije in druga območja na zahodnem bregu reke Dneper.
6.20 Rusi vojaško opremo premeščajo v Belorusijo
Rusija je v Belorusijo premestila velik konvoj vojaške opreme, vključno z najmanj 15 raketnimi sistemi in desetimi inženirskimi vozili, je sporočila beloruska skupina Hajun, ki spremlja gibanje ruskega orožja.
Iz ukrajinskega generalštaba so 27. novembra sporočili, da se Rusija pripravlja na premestitev več enot iz Belorusije na zasedena ozemlja Ukrajine.
6.13 V Kijevu bodo postavili božična drevesca brez lučk: "Ne moremo dovoliti, da Putin ukrade božič"
V Kijevu nameravajo po vsem mestu postaviti božična drevesca brez lučk. "Nihče ne bo odpovedal novega leta in božiča, v mestu mora vladati praznično vzdušje," je v intervjuju za tiskovno agencijo RBC-Ukrajina dejal župan Kijeva Vitalij Kličko.
"Ne moremo dovoliti, da nam Putin ukrade božič," je dodal.
Sergej Kovalenko, glavni izvršni direktor podjetja Yasno, ki Kijev oskrbuje z elektriko, je na svoji strani na Facebooku sporočil, da bodo drevesca zaradi varčevanja z elektriko brez razsvetljave.
6.08 Zunanji ministri Nata o nadaljnji podpori Ukrajini
Ministri za zunanje zadeve članic zveze Nato so v Romuniji začeli dvodnevno zasedanje, v ospredju katerega bo nadaljnja podpora Ukrajini pri spoprijemanju z rusko agresijo. Govorili bodo še o izzivih, ki jih predstavlja Kitajska, pa tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu.
Zunanji ministri Nata, med njimi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, bodo danes zasedanje začeli z razpravo o nadaljnji podpori Ukrajini. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v petek napovedal, da bo ministre pozval k dodatni podpori v okviru celovitega svežnja pomoči, ki obsega predvsem nesmrtonosno opremo.
O tem, kaj Ukrajina najbolj potrebuje, in o dolgoročni podpori bodo na večerji govorili z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Večerje se bo udeležil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
"Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba. Ne bomo popustili," je pred zasedanjem povedal Stoltenberg.
Drugi dan zasedanja, na katerem bosta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra Finske in Švedske, se bodo ministri sestali tudi s kolegi iz BiH, Moldavije in Gruzije.
Te tri države se po besedah generalnega sekretarja spoprijemajo z različnimi vidiki ruskega vpliva. Na srečanju bodo zato okrepili pomoč pri obrambi njihove neodvisnosti in okrepitvi zmogljivosti za obrambo.
Ministri bodo v Bukarešti govorili še o izzivih, ki jih za Nato predstavlja Kitajska. O tem bodo razpravljali, potem ko so voditelji članic zavezništva na junijskem vrhu v Madridu v novem strateškem konceptu Kitajsko označili za državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam.
75