V nemških šolah vse več rasizma

Nemški urad za boj proti diskriminaciji je v svojem 450 strani dolgem poročilu popolnoma jasno zapisal, da je v nemških šolah vse več diskriminacije in rasizma, poroča Deutsche Welle. Po njihovih podatkih se vsak četrti učenec počuti diskriminiranega, največkrat zaradi svojega rodu, še posebej če ni belopolt in svetlolas. Na šolskih dvoriščih se lahko slišijo besede, zaradi katerih bi bili odrasli lahko kaznovani, v šolah pa celo učitelji težko razumejo, kaj se pravzaprav dogaja z učenci.

Poleg otrok, ki so tujci, so med tarčami diskriminacije tudi otroci z duševnimi težavami ali telesnimi hibami. Nad diskriminacijo se je pritožilo tudi šest odstotkov invalidov. Najhuje je mladim, ki s časom odkrijejo, da so homoseksualci. Tri četrtine teh učencev je na svoji koži občutilo zapostavljanje, zmerjanje, štirideset odstotkov pa se jih je pritožilo zaradi mobinga.

Nad diskriminacijo se pritožujejo tudi starši "drugačnih" otrok. Težave nastanejo predvsem pri vpisu v srednjo šolo, ko jim kot tujcem predlagajo, da se vpišejo v šole z nižjo kvalifikacijo, ne pa na gimnazijo. Težava je tudi v tem, da se ti otroci prav zato, da bi se zavarovali pred napadi, družijo v skupine, mnogokrat pa zaradi tega trpi tudi šolski uspeh. To pomeni, da zaradi diskriminacije resnično zaostajajo v šoli.

Potrebe po izobraženih tujcih Vodja urada za diskriminacijo Christine Lüders se zaveda tega, kako katastrofalni so dobljeni podatki. Opozarja, da si Nemčija dolgoročno ne more privoščiti diskriminatornega šolskega okolja, v katerem vsa skupina učencev nima enakih možnosti za izobraževanje. "Prav zaradi demografskega razvoja Nemčija potrebuje vsakega izobraženega strokovnjaka, ne glede na barvo kože, vero, stopnjo invalidnosti, spolno usmerjenost ali družbeni položaj," je dejala za DW.

Z njo se strinja tudi sekretarka nemške vlade za integracijo priseljencev Maria Böhmer, ki je zatrdila, da take diskriminacije ne bodo dopustili: "Tudi za priseljence je Nemčija dežela priložnosti. Tudi v praski se že pozna potreba po izobraženih priseljencih." Trdi tudi, da so številni delodajalci že spremenili mnenje in zaposlujejo tudi izobražene priseljence.

Po drugi strani pa Yasemin Karakasoglu, ki trenutno kandidatom socialnih demokratov pomaga v zvezi z vprašanji integracije, meni, da je poročilo še en dokaz o "stalni socialni diskriminaciji v šolskem sistemu. Mnogi od teh trendov so znani že nekaj let, a družba še vedno ni našla volje, da jih reši."

Podobno kritična je tudi političarka Zelenih Katrin Göring-Eckardt, ki meni, da je poročilo "dokaz o bedi nemške družbe, ki se ima za moderno in odprto".