V Italiji še vedno brez novega predsednika

Tako kot v prvem krogu volitev, ki so ga poslanci opravili dopoldne, tudi v drugem krogu noben od kandidatov ni uspel dobiti potrebnih dveh tretjin glasov. Velik del glasovnic je bil sicer neveljaven, saj so poslanci poskušali pridobiti več časa za dosego dogovora o zmagovitem kandidatu. Za najverjetnejšega naslednika dosedanjega italijanskega predsednika Giorgia Napolitana je sicer pred volitvami veljal nekdanji sindikalni voditelj in predsednik senata Franco Marini. Tako vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani kot njegov nasprotnik z desnega pola Silvio Berlusconi sta v sredo napovedala, da bosta na volitvah podprla prav Marinijevo kandidaturo. Marinija pa ni želel podpreti del Demokratske stranke, pa tudi ne stranka Levica, ekologija in svoboda, sicer Bersanijeva zaveznica. Stranke poskušajo dobiti več časa za razmislek Po slabem rezultatu Marinija v prvem krogu volitev - prejel je 521 glasov - pa naj bi stranke poskušale pridobiti več časa za razmislek. Tako so prazne glasovnice oddali tako poslanci Berlusconijevega Ljudstva svobode kot tudi Bersanijevi parlamentarci. Rezultat glasovanja je veliko razočaranje tako za Bersanija kot za druge, ki so upali, da bi lahko dogovor o predsedniku države italijanske desnosredinske in levosredinske stranke pripeljal bližje veliki koaliciji.

Grillo: Izvolitev Marinija bi bila "katastrofa" Tretji krog glasovanja bo v petek zjutraj, isti dan bo sledil še četrti krog. Odslej bosta namreč vsak dan potekali po dve glasovanji, dokler ne bo izvoljen predsednik.

Beppe Grillo, katerega gibanje Pet zvezd je v predsedniški boj poslalo profesorja prava Stefana Rodoto, je danes poudaril, da bi bila izvolitev Marinija "katastrofa". Gre za kandidata, ki ga je dejansko izbral Berlusconi, je menil. Označil ga je za "človeka sistema", ki naj bi poskrbel, da bo Berlusconi obdržal svoj položaj.

Grillo je bil zelo kritičen do dogovora med Berlusconijem in Bersanijem. "Voditelji levice in desnice so se ponoči sestali v neki sobi in odločali o usodi 60 milijonov ljudi," je poudaril. Zagotovil je še, da bo njegovo gibanje vztrajalo pri Rodoti. "Če želi kdo glasovati zanj, super, lahko sodelujemo," je bil še jasen.

Napolitanovega naslednika čaka težka naloga Predsednika volijo predstavniki obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1007 predstavnikov. V prvih treh krogih je za izvolitev posameznega kandidata potrebna dvotretjinska večina, nato pa zadostuje že absolutna večina.

Napolitanov naslednik bo imel pomembno nalogo, da bodisi razpiše predčasne volitve bodisi doseže oblikovanje vlade. Bersani je bil pri tem neuspešen. Na volitvah konec februarja je sicer njegova koalicija zmagala, a ostala brez večine v zgornjem domu parlamenta.

V prvih treh krogih je za izvolitev posameznega kandidata potrebna dvotretjinska večina, nato pa zadostuje že absolutna večina. Pred sedmimi leti so bili za izvolitev Giorgia Napolitana potrebni štirje krogi oz. trije dnevi.

Kdo bi zdaj utegnil naslediti 87-letnega Napolitana, ki mu mandat poteče 15. maja, ostaja odprto. Precej možnosti naj bi imel tudi kandidat levice, dvakratni premier in bivši predsednik Evropske komisije Romano Prodi.

Novi predsednik bo moral presekati politično krizo v državi Položaj predsednika v Italiji je predvsem protokolarne narave, a ima tudi nekaj pomembnih pristojnosti - med drugim pravico razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve, če poskusi oblikovanja vlade zaidejo v slepo ulico in ne prinesejo rezultata.

Prav to se v Italiji dogaja sedaj ob treh močnih strankah, ki pri oblikovanju vlade nočejo sodelovati. In to bo tudi njegova prva naloga - presekati politično krizo v državi.