Danes
Sreda, 20. 3. 2019, 7.19
5 let, 7 mesecev
Radovan Karadžić je kriv, dobil je dosmrtno kazen #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,26
11
Svojci in matere vojnih žrtev so danes v joku in z aplavzom pospremili obsodilno sodbo, ki so jo izrekli nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Radovanu Karadžiću. Sodišče v Haagu ga je spoznalo za krivega genocida in zločinov proti človečnosti, za kar je dobil dosmrtni zapor.
On hearing that Radovan Karadzic had been sentenced to life in prison, Bosnian war victims let out a cheer in the courtroom gallery.
— Balkan TJ (BIRN) (@BIRN_BTJ) March 20, 2019
Follow our live blog for more updates on the final verdict: https://t.co/k7yep0QHhg pic.twitter.com/JZZHDM8Xx2
Svojci žrtev so se pred začetkom sojenja zbrali pred haaškim sodiščem
Svojci nekaterih bosanskih žrtev so branje Karadžićeve obsodbe spremljali pred sodiščem. Mati ene izmed žrtev je dejala, da je končno prišel dan, ko bo Karadžić plačal za zločine. "Če ga sodišče ne spozna za krivega, bo haaško sodišče storilo genocid nad pravičnostjo," je dejala mati žrtve.
Pred kamero je spregovorila še ena članica iste družine, ki je povedala, da je Radovan Karadžić storil genocid nad lastnim narodom, ne samo nad Hrvati in Bošnjaki. "Pravici mora biti zadoščeno, ker to žrtve pričakujejo," je povedala. Sodbo so ljudje pospremili s transparenti, na katerih so bile fotografije vojnih žrtev.
Obsodba na 40 let zapora podcenjuje težo njegovih zločinov
Z glasovi treh sodnikov proti dvema se je prizivni senat strinjal s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je danes povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen.
Opozorili so na dejstvo, da je haaško sodišče Zdravka Tolimirja, Vladimirja Bearo in Stanislava Galića, ki jim je bil Karadžić nadrejen, obsodilo na dosmrtni zapor, in to po tistem, ko jih je spoznalo za krive sodelovanja v enem zločinskem načrtu. Karadžić pa je obsojen zaradi sodelovanja v štirih zločinskih načrtih, so poudarili.
"Obsodba na 40 let zapora podcenjuje izrazito težo Karadžićeve odgovornosti in njegovo ključno vlogo v najbolj strašnih zločinih, ki so bili storjeni med vojno v BiH," je poudaril Joensen.
Pred tem je v izreku pravnomočne sodbe povedal, da je prizivni senat zavrnil vse točke pritožbe obrambe - z izjemo ene, ki jo je zavrnilo le deloma -, ker zanje ni predložila dokazov. Obramba v pritožbi ni ponudila skoraj nič drugega kot le "drugačno interpretacijo dejstev", je dodal.
Sodnik Joansen je še povedal, da bo Karadžić ostal v priporu prizivnega senata Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu, dokler ne bodo končali organizacije njegove premestitve v zapor države, kjer bo do konca življenja prestajal kazen. Njegova obramba je sicer za srbsko tiskovno agencijo Tanjug napovedala, da bo zahtevala revizijo sodbe, češ da ne gre za končno sodbo.
Po izreku sodbe je bilo v sodni dvorani v Haagu slišati ploskanje, pa tudi žvižge. Karadžić je bil ob izreku sodbe v dvorani in jo mirno poslušal. Danski sodnik Joensen je povzetek sodbe bral okoli eno uro, na spletni strani mehanizma pa so jo prenašali s 30-minutnim zamikom zaradi varnostnih razlogov.
Karadžić: Sodba ni povezana s pravico
Karadžićeva obramba je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug napovedala, da bo zahtevala revizijo, češ da ne gre za končno sodbo. Karadžić je prek svojih odvetnikov sporočil, da sodba "ni povezana s pravico". Čutil pa naj bi moralno odgovornost za zločine, je dodal eden od odvetnikov.
Glavni tožilec MICT Serge Brammertz je izrazil zadovoljstvo s sodbo, saj je v najpomembnejših elementih potrdila odgovornost Karadžića za najhujše vojne zločine v BiH. Kot je pojasnil, je bila zahteva za obsodbo na dosmrtni zapor najpomembnejši del pritožbe. Glede tega, da senat ni potrdil genocida v občinah na zahodu BiH, je dejal, da je pomembneje to, da so dokazali težke vojne zločine drugod. Revizije postopka za zdaj tožilstvo ne načrtuje, je dodal.
Odzvali so se predsedujoči predsedstvu BiH
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je dejal, da je sodba Karadžiću "precej arogantna in cinična" ter da je del poravnave računov zaradi prejšnjih sodb haaškega sodišča. Meni, da sodišče v Haagu ni izpolnilo svoje misije - zagotovitve sprave. Ta je po njegovem mnenju zdaj še bolj negotova, če ne že skoraj nemogoča.
Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović se je prav tako odzval na razsodbo sodišča. Meni, da je kazen za Karadžića "zaslužena" ter da so "žrtve njegovih zločinov in celoten civiliziran svet lahko zadovoljni". Kot je dodal, je pravici delno zadoščeno, saj Karadžić ni bil obsojen zaradi genocida v drugih občinah BiH.
Po besedah Džaferovića je danes "celoten vojaški vrh Republike Srbske obsojen zaradi združenega zločinskega načrta, genocida in zločinov proti človečnosti". Poudaril je, da sodbe ne doživlja kot obsodbe srbskega naroda, temveč kot obsodbo političnega projekta beograjskega režima Slobodana Miloševića, ki sta ga v BiH izvajala Karadžić in prav tako haaški obsojenec Ratko Mladić.
Združenja žrtev vojne v BiH pozdravila sodbo
"Včasih se zdi, da pravice ni, a je vendarle dosežena," je za hrvaško tiskovno agencijo Hina dejala predsednica društva Ženske žrtve vojne Bakira Hasečić, ki je izrek sodbe spremljala na sodišču.
Predsednik združenja staršev in članov družin otrok, ki so bili ubiti med obleganjem Sarajeva, Fikret Grabovica je povedal, da je še posebej zadovoljen, ker je senat potrdil sodbo v delu, ki zadeva obtožbe za genocid v Srebrenici in združen zločinski načrt pri obleganju prestolnice BiH. "Čas je, da gre Karadžić dokončno na smetišče zgodovine, ne pa, da v nekaterih krogih še vedno velja za narodnega junaka," je dejal Grabovica.
Izpostavil je, da predstavlja starše 1.600 ubitih otrok, za katere je pomembno, "da je sodišče potrdilo, da je bil Karadžić tisti, ki je ukazal teroriziranje in topniško obstreljevanje prebivalstva". Pričakuje, da bo sodba prispevala k temu, da bodo v BiH končno sprejeli zakon, s katerim bodo kaznovali zanikanje genocida.
Obsodbo so prav tako komentirali v Srbski demokratski stranki (SDS) v BiH, ki jo je nekaj časa vodil Karadžić. Izpostavili so, da je sodba "neutemeljena," "škandalozna" in "nepravična" ter da je njen namen "sataniziranje srbskega naroda".
Evropska unija spoštuje odločitev sodišča
Z današnjo razsodbo se je končal primer, povezan z najbolj tragičnimi dogodki v evropski novejši zgodovini, ki so vključevali vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid, so zapisali v tiskovni službi visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini.
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je medtem na Twitterju zapisala, da današnja sodba kaže, da pravica prevlada. "Boj proti zanikanju vojnih zločinov in izobraževanje o resnici sta zdaj pomembnejša kot kadarkoli," je poudarila.
Vrstijo se prvi odzivi mednarodne skupnosti
Nekdanji predsednik Republike Hrvaške Stjepan Mesić je za bosanski portal Avaz.ba dejal, da je bila današnja obsodba pričakovana. "Menim, da bi ga morali na enako kazen obsoditi že na prvi stopnji. Skupaj z Miloševićem sta kriva za genocid in vse zločine, ki so se zgodili na območju nekdanje Jugoslavije. Želela sta vojno, s katero bi razširila meje Srbije. Želela sta ustvariti etnično čisto Srbijo, kar ju je pripeljalo do zločinov, zato se je moralo končati tako," je dodal.
"Današnja odločitev je končna sodba enemu glavnih ideologov in izvajalcev velikosrbske politike, ki ni oklevala pred genocidom in drugimi najtežjimi mednarodnimi zločini proti Hrvatom in Bošnjakom s ciljem oblikovanja t. i. velike Srbije," so sporočili iz urada hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović.
Kardžićevo obsodbo je komentirala tudi nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor. "Dosmrtna zaporna kazen Karadžiću. On bo živel še naprej, njegove žrtve pa so že zdavnaj umrle. Nič jih ne more vrniti," je zapisala na Twitterju.
Hrvaška vlada obžaluje, da senat Karadžića ni obsodil za genocid v preostalih občinah
Hrvaška vlada je v sporočilu za javnost pozdravila pravnomočno sodbo Karadžiću, za katero upajo, da bo prinesla vsaj minimalno zadoščanje žrtvam in njihovim družinam. Menijo, da gre za še en razlog za soočanje z zgodovino ter zavračanje velikosrbske politike in ideologije, katere osnovni cilji in metode so v današnji sodbi označeni kot zločin proti človečnosti.
Obžalovali so, da senat ni ugotovil Karadžićeve odgovornosti tudi za genocid v preostalih občinah v BiH, ne le v Srebrenici, ker menijo, da gre za "neločljiv element njegove zločinske politike". Trdijo, da bi morali v prizivnem postopku povezati Karadžićevo sodelovanje v združenih zločinskih načrtih v BiH s političnim in vojaškim vrhom takratne ZR Jugoslavije, ki jo je vodil Slobodan Milošević.
Obsojen zaradi umora več kot osem tisoč Bošnjakov
Med drugim so Karadžića obsodili zaradi genocida več kot osem tisoč Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot deset tisoč ljudi. Na drugi strani so ga oprostili obtožbe o genocidu v sedmih občinah na zahodu BiH. Tožilstvo v pritožbi zahteva obsodbo tudi v tej točki in s tem najvišjo kazen, dosmrtni zapor.
11