V Evropskem parlamentu živahna razprava o madžarski ustavi

Številni so opozorili, da Evropski parlament ni pristojen za razprave o ustavah držav članic.

Po mnenju številnih sporna ustava Parlament v Budimpešti je po mnenju številnih sporno ustavo potrdil 18. aprila, teden dni zatem pa jo je podpisal še madžarski predsednik Pal Schmitt. V veljavo bo stopila januarja prihodnje leto.

"Diskriminatorna do ateistov, homoseksualcev in enostarševskih družin" Že med sprejemanjem se je na ustavo vsul plaz kritik, češ da je diskriminatorna do ateistov, homoseksualcev in enostarševskih družin ter omogoča utrditev vlade desničarskega premiera Orbana na oblasti. Več poslancev je danes tudi opozorilo, da krši temeljne človekove pravice pri vprašanjih, kot so splav, istospolne poroke in zaporne kazni. Določa namreč zaščito življenja od spočetja naprej, zakonsko skupnost opredeljuje kot zvezo med moškim in žensko, v preambuli pa izpostavlja, da gre za krščansko državo.

Gyori: Ustava je povsem v skladu s pravom EU Mnogi poslanci so v razpravi tudi poudarili, da spremenjena madžarska ustava ni demokratična in da ogroža pravo unije. Njihove očitke je v imenu madžarskega predsedstva zavrnila madžarska ministrica za evropske zadeve Eniko Gyori, ki je izrazila prepričanje, da je ustava povsem v skladu s pravom EU.

Szajer: Najprej pometite pred svojim pragom Na kritike so se najostreje odzvali evropski poslanci iz Madžarske. Jozef Szajer (EPP) je tako branil madžarsko ustavo, češ da ni diskriminatorna do homoseksualcev, ne krši vrednot EU, ne prepoveduje splava in spoštuje pravice manjšin. "To je ustava v duhu evropske enotnosti," je zatrdil. "Živimo v demokraciji in ne želimo poslušati držav, ki morajo najprej same pomesti pred svojim pragom," je dodal.

Številni, tudi nekateri tisti, ki so poudarili, da se z madžarsko ustavo sicer ne strinjajo, so izpostavili, da Evropski parlament ni pristojen za kritike madžarske ustave in da gre za vmešavanje v notranje zadeve držav članic. Drugi so jim odgovarjali, da se Evropski parlament mora ukvarjati tudi s tem, ker ustava posega v temeljne pravice ljudi.

Reding: Posegli bomo, če je ogroženo pravo unije Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je poudarila, da Evropska komisija spoštuje lizbonsko pogodbo in ne posega v suverenost držav članic ter ne podaja političnih ocen o temeljnih konstitucionalnih zadevah posameznih držav članic. Komisija bi po njenem mnenju lahko bila pristojna za obravnavo te teme, ko bi bila ustava prevedena v evropsko zakonodajo. "In takrat bomo posegli, če se bo izkazalo, da je ogroženo pravo unije. V tem primeru smo se vedno pripravljeni odzvati," je parlamentarcem zagotovila komisarka.