Ponedeljek, 25. 11. 2024, 8.16
3 ure, 55 minut
V drugi krog predsedniških volitev v Romuniji presenetljivo skrajno desni politik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Calin Georgescu je v zadnjih dneh vodil intenzivno kampanjo na družbenem omrežju TikTok, v kateri je pozval k ukinitvi pomoči Ukrajini.
Na nedeljskih predsedniških volitvah v Romuniji je presenetljivo slavil skrajno desni nestrankarski kandidat Calin Georgescu. Po skoraj 99 odstotkih preštetih glasovnic je zbral 22,59 odstotka glasov, na drugem mestu je premier Marcel Ciolacu z 19,55-odstotno podporo. Za položaj se bosta pomerila v drugem krogu volitev 8. decembra.
Calin Georgescu je v zadnjih dneh vodil intenzivno kampanjo na družbenem omrežju TikTok, v kateri je pozval k ukinitvi pomoči Ukrajini. Skeptičen je tudi glede članstva Romunije v zvezi Nato. "Danes je romunsko ljudstvo zahtevalo mir. In to zelo glasno, izjemno glasno," je dejal po objavi prvih izidov volitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Volivci poskrbeli za presenečenje
Vzporedne volitve, objavljene v nedeljo zvečer po zaprtju volišč, so sicer drugi krog napovedale levosredinskemu premierju Ciolacuju in vodji zeleno-liberalno reformne stranke USR Eleni Lasconi.
Ciolacujeva socialdemokratska stranka že več kot tri desetletja oblikuje romunsko politiko. Premier je pred volitvami obljubil stabilnost in dostojen življenjski standard.
Politični potres: največji zmagovalec volitev skrajna desnica
"Ne glede na izid je skrajna desnica daleč največji zmagovalec teh volitev," je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil politolog Cristian Pirvulescu. Drugi nacionalistični kandidat, George Simion, je namreč trenutno na četrtem mestu, kar pomeni, da bo skrajna desnica dobila približno tretjino glasov.
Rezultat pomeni politični potres v 19-milijonski članici Nata, kjer v nasprotju z Madžarsko in Slovaško skrajna desnica doslej ni bila na oblasti. Na večjo priljubljenost skrajne desnice sta vplivala zlasti nezadovoljstvo Romunijo zaradi inflacije ter zaskrbljenost zaradi vojne v sosednji Ukrajini.
Za najvišji položaj v državi se je potegovalo skupno 14 kandidatov. Ni pa kandidiral trenutni predsednik Klaus Iohannis, saj se mu decembra izteče drugi in zadnji mandat.
