Sobota, 21. 12. 2013, 19.23
3 leta, 6 mesecev
V Ameriki prepovedali božič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Božič je praznik, ki ni bil vedno zaželen. Tako je bil prepovedan v obdobju komunizma, malo manj znano pa je, da je bil dolga desetletja prepovedan tudi v protestantskem delu Amerike.
ZDA so na prvi pogled tesno in od vedno povezane z božičem. Amerikanizirana različica svetega Miklavža (angl. Santa Claus), po kateri je ta dobri mož namesto škofovske oprave oblečen v rdeče-belo obleko (torej v barve še ene ameriške ikone, Coca-cole, izumiteljice amerikaniziranega Miklavža), se je razširila skorajda po vsem svetu, v zadnjih desetletjih pod imenom Božiček tudi v Slovenijo.
V Ameriki je nastalo veliko božičnih pesmi, ki jih prepevajo po vsem svetu. Pesem White Christmas (Bel božič), ki jo je napisal ameriški skladatelj Irving Berlin (po rodu Jud, ki se je rodil na ozemlju današnje Belorusije), je poleg Svete noči najbolj znana božična pesem. Da ne omenjamo hollywoodske tovarne sanj, ki je posnela že nešteto božičnih filmov.
Toda prvi angleški naseljenci, ki so v 17. stoletju stopili na tla novega sveta, so bili ostri nasprotniki božiča. Bili so kalvinisti, puritanski protestanti, za katere je bil božič, tako kot velika noč, poganski praznik. Prav tako so trdili, da se Jezus Kristus ni rodil 25. decembra, ampak septembra.
Bolj kot teološki razlogi pa je bilo za puritansko protibožično usmerjenost krivo to, da je bil božič v Angliji v poznem srednjem in zgodnjem novem veku priljubljen praznik, ob katerem so se ljudje zelo razigrano zabavali, skorajda v slogu pustnega norčevanja.
Kalviniste je motil zlasti običaj, da so na božič najrevnejšega prebivalca posamezne župnije razglasili za lorda nereda, ta je vodil tako imenovano praznovanje norcev, ki se je po navadi sprevrglo v pijančevanje. Za puritance je bilo to onečaščenje spomina na Kristusovo rojstvo.
Že v domači Angliji so tamkajšnji puritanci v obdobju angleške republike leta 1645 ukinili praznovanje božiča. Vsi božični dogodki, plesi, petje božičnih pesmi ter še zlasti razigrano praznovanje in pitje alkoholnih pijač so bili prepovedani. Prepovedane so bile tudi značilne angleške božične jedi, kot je božični puding, božično drevo in okraski pa so bili ožigosani kot poganski obredi.
Puritanskega preganjanja je bilo na Otoku konec leta 1660, ko je Karel II. obnovil angleško monarhijo in utrdil moč anglikanske cerkve. Prepoved božiča se je ohranjala v severnoameriški Novi Angliji. Še zlasti se je nastrojenost proti božiču okrepila v obdobju ameriške vojne za neodvisnost, saj so njegovo praznovanje povezovali z osovraženo angleško krono.
Šele v začetku 19. stoletja se je nasprotovanje božiču počasi omililo. Alabama je tako leta 1836 kot prva ameriška zvezna država božič razglasila za praznik, sledile so ji druge države. V puritanski Novi Angliji so se omehčali zadnji, šele leta 1857 so odpravili prepoved božiča. Leta 1870 pa je predsednik Ulysses Grant božič razglasil za zvezni ameriški praznik.
Res pa je, da je postalo praznovanje božiča zdaj popolnoma drugačno od tako imenovanega praznovanja norcev, ki je šlo tako v nos strogim kalvinističnim puritancem. Namesto zabav in pijančevanja je bil to zdaj praznik, ki se ga je praznovalo v družinskem vzdušju.
Če so ameriški protestanti prepovedali božič, ker je po njihovem razumevanju onečastil spomin na Kristusa in se ni skladal s strogimi verskimi razlagami, je bil po oktobrski revoluciji leta 1917 v Rusiji oziroma v Sovjetski zvezi prepovedan zaradi svoje verske vsebine. Prepovedano je bilo okraševanje božičnega drevesa, leta 1928 je bil prepovedan tudi ruski mitološki dobri mož dedek Mraz (rusko ded Moroz), ker je bil po mnenju sovjetske komunistične oblasti "zaveznik duhovnikov in kulakov".
Leta 1931 so sovjetske oblasti praznovanje božiča nadomestile s praznovanjem novega leta. Namesto božičnega drevesa je prišla novoletna jelka, dedek Mraz je bil spet dovoljen, a je tokrat prinašal darila za novo leto. Ta sovjetski model z dedkom Mrazom in novim letom kot nadomestkom za praznovanje božiča se je po letu 1945 razširil v druge komunistične države, tudi v takratno Jugoslavijo, katere del je bila Slovenija.
