Uradno: Nato bo v Turčiji namestil rakete patriot

Generalni sekretar zveze Nato Anders Hogh Rasmussen je v izjavi za javnost potrdil, da so zunanji ministri potrdili odločitev, da zaveznice v Turčijo pošlje rakete tipa patriot, ki si jih sicer lastijo Nizozemska, Nemčija in ZDA. Rasmussen je dodal, da je “zveza Nato popolnoma zavezana k obrambi Turčije”. Vsem, ki bi morebiti želeli ogroziti varnost Turčije, pa Rasmussen v opozorilo sporoča: “Na to niti ne pomislite.”

Sistem patriot je napredni sistem za zračno prestrezanje raket v kombinaciji z zmogljivim radarskim sistemom, po Rasmussenovih besedah pa bi bila njegova morebitna implementacija "očitno znamenje solidarnosti med članicami zavezništva". Za zdaj še ni znano kje bodo postavljene rakete in koliko jih bo, namestili naj bi jih v prihodnjih nekaj tednih, čeprav tudi uradnega časovnega okvira še ni. Sistemi bodo pod operacijskim nadzorom vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi (SACEUR).

Rasmussen: Rakete zgolj v obrambne namene S tem se Nato odziva na prošnjo Turčije, da ustrezneje zaščiti turški zračni prostor. Zveza je sicer tovrstne baterije v Turčiji do zdaj namestila že dvakrat – v primeru vojn v Iraku leta 1991 in 2003 – uporabili jih niso, pozneje pa so jih odstranili. Rasmussen je sicer znova poudaril, da bodo rakete patriot namenjene zgolj obrambi pred morebitnimi napadi in da nimajo nobene ofenzivne funkcije. Prav tako ne bodo namenjene morebitnemu uveljavljanju območja prepovedi letenja nad Sirijo, kar zahtevajo sirski uporniki.

Nasprotovanje Rusije Glavna ovira pri namestitvi raket je bilo nasprotovanje Rusije, ta je že večkrat sporočila, da bi namestitev sistema lahko sprožila obsežen spor v regiji. Rasmussen je poudaril, da sta imela z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v zvezi s to problematiko "pozitiven in konstruktiven" pogovor, vendar kakšnih posebnih podrobnosti ni izdal. Izboljšanje odnosov z Rusijo je sicer tudi od ena glavnih prioritet tokratnega vrha.

Cilj Nata ostaja strateško partnerstvo z Rusijo, skupne naloge pa generalni sekretar vidi predvsem v operacijah v Afganistanu, v boju proti terorizmu in trgovini z drogami, kar naj bi bilo tudi del novega delovnega programa aktivnosti, o katerem se Nato prav tako pogaja z Rusijo.

"Vsakršna uporaba kemičnega orožja popolnoma nedopustna" Je pa Rasmussen zavzel nepričakovano neomajen položaj v zvezi z morebitno uporabo kemičnega orožja v Siriji. S tem je potrdil besede ameriškega predsednika Baracka Obame, da bi bila vsakršna uporaba kemičnega orožja režima Bašarja al Asada v Siriji popolnoma nedopustna. "V tem primeru bi pričakoval takojšen odziv mednarodne skupnosti," opozarja. Kaj pomeni takojšen odziv, sicer za zdaj ni popolnoma jasno, saj je Rasmussen tudi tokrat ponovil besede, da se zavezništvo zavzema za konec nasilja v državi, da pa je rešitev sirskega vprašanja v političnem dialogu, "zveza Nato pa posreduje le v primeru, da je ogrožena varnost katere izmed njenih članic".

Dnevni red srečanja Dnevni red srečanja ministrov ima v osnovi štiri točke in poleg vprašanja namestitve raket patriot in odnosov z Rusijo obsega še končanje operacij v Afganistanu in volitve v Gruziji. Ministri naj bi se posvetili tudi pregledu napredka pri odločitvah, ki so bile sprejete na vrhu Nata v Chicagu maja letos.

Rasmussen je potrdil, da so ministri načeli tudi razpravo o odprti širitvi zavezništva na zahodni Balkan, kar pa je trenutno precej zapletena zgodba. V Bosni in Hercegovini se ne morejo dogovoriti o delitvi vojaških nepremičnin, Makedonija je še naprej v sporu z Grčijo zaradi imena, svetla točka pa je Črna gora, ki dobro napreduje. Jedro delovanja Nata ostaja tudi sodelovanje s partnerskimi državami, osem držav pa je sklenilo trdo zaobljubo, da bodo z zvezo še močneje sodelovale v prihodnje, sporoča generalni sekretar.

Protest sindikata civilnih delavcev zveze Nato Ob robu visokega srečanja ministrov je sicer tudi protest sindikata civilnih delavcev zveze Nato, ki poudarjajo, da ta ne izpolnjuje vseh svojih obvez do njih. Ob tem Nato in zaveznice nagovarjajo, da "naj spoštujejo pravila in odgovornosti, h katerim so se sami zavezali".

Srečanje se nadaljuje z delovno večerjo, udeležuje pa se ga tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki bo imel jutri tiskovno konferenco na slovenskem predstavništvu pri zvezi Nato.