Ukrajinske oblasti odločene ustaviti separatiste, v Odesi znova napeto

Vojska je tako nadaljevala obsežno operacijo, s katero želi znova prevzeti nadzor nad mesti v rokah proruskih separatistov. Položaj se je zaostril tudi v Odesi, kjer so proruski aktivisti vdrli na sedež policije.

Ukrajinska vojska nadaljevala posredovanje v mestih Ukrajinska vojska, ki je v soboto razširila vojaško operacijo proti proruskim separatistom na vzhodu države, je danes z vojaškimi helikopterji in oklepnimi vozili nadaljevala posredovanje v mestih, kjer separatisti zasedajo pomembna javna poslopja in objekte.

Operacija je bila med drugim osredotočena na mesta Lugansk, Mariupol, Slavjansk, Konstantinovka in številna druga. V streljanju v Lugansku je po navedbah Kijeva umrl najmanj en proruski aktivist, še pet je bilo ranjenih. V Mariupolu je vojska začela napad na zasedeno vladno poslopje. V Konstantinovki se je vnel spopad za televizijski stolp, pri tem je bilo ranjenih več pripadnikov varnostnih sil.

Prebivalci tarnajo nad tem, da je vse težje dobiti osnovna živila Po silovitih spopadih v okolici Slavjanska v soboto je bilo v središču mesta danes relativno mirno. Prebivalci sicer tarnajo nad tem, da je vse težje dobiti osnovna živila.

V bližnjem Kramatorsku je ukrajinska vojska v noči na soboto po lastnih navedbah ponovno prevzela nadzor nad tamkajšnjim televizijskim stolpom in vsemi upravnimi poslopji, ki so bila v rokah separatistov. Pri tem naj bi bilo po podatkih Kijeva ubitih najmanj šest proruskih aktivistov, 15 pa ranjenih, medtem ko so ruski mediji poročali o desetih mrtvih.

"Skrajneži in teroristi izvajajo nezakonite dejavnosti" "Še naprej bomo posredovali proti skrajnežem in teroristom, ki ignorirajo zakone in ogrožajo življenja državljanov," je napovedal notranji minister Arsen Avakov. Vodja ukrajinskega varnostnega in obrambnega sveta Andrij Parubij je dejal, da bo vojska razširila operacijo v preostalih mestih, kjer "skrajneži in teroristi izvajajo nezakonite dejavnosti".

Položaj se je znova zaostril na jugu države, v črnomorskem pristaniškem mestu Odesa, ki je bilo v petek prizorišče najhujšega nasilja med proruskimi in proukrajinskimi aktivisti do zdaj. Tam je okoli 2.000 proruskih aktivistov danes napadlo sedež policije in zahtevalo izpustitev somišljenikov, ki so bili aretirani pred dvema dnevoma med spopadi s proukrajinskimi podporniki vlade.

Sprva miren protestni shod se je sprevrgel v nasilje, ko je množica več sto protestnikov vdrla v poslopje policije, pri čemer je razbila okna in vrata. Specialnim enotam je uspelo napadalce – nekateri med njimi so bili zamaskirani in oboroženi s palicami – ustaviti. Policija je nato v prizadevanjih, da bi pomirila množico, izpustila okoli 30 prijetih proruskih aktivistov.

Policija po petkovih nemirih prijela 160 ljudi Po podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva je policija po petkovih nemirih prijela 160 ljudi ter proti njim uvedla kriminalistično preiskavo zaradi povzročanja nemirov in nasilja nad policijo.

Protestniki so danes zahtevali tudi odstop guvernerja Odese Vladimirja Nemirovskega, ki so ga obtožili odgovornosti za smrt ljudi v poslopju v petek požganega sindikata. V spopadih in ob požigu je umrlo skupno 42 ljudi, večinoma proruskih aktivistov, ki so se zabarikadirali v poslopje.

Začasni premier prepričan, da za dogodki stoji Rusija s ciljem uničiti Ukrajino Odeso, kjer so v soboto razglasili tridnevno žalovanje za žrtvami, je sicer obiskal začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk. Izrazil je prepričanje, da za dogodki v tem črnomorskem pristanišču stoji Rusija s ciljem uničiti Ukrajino. Cilj Rusije je v Odesi ponoviti to, kar se dogaja na vzhodu države, je dejal.

Jacenjuk je sicer odgovornost za petkovo nasilje naprtil ukrajinskim varnostnim silam ter ob tem napovedal preiskavo in ukrepanje proti odgovornim. Natančno preiskavo in strogo kazen za tiste, ki so krivi za tragedijo v Odesi, je danes zahteval tudi spodnji dom ruskega parlamenta, duma.

"Obupani ljudje kličejo na pomoč" Ruski predsednik Vladimir Putin je besen zaradi kaosa, ki se širi po Ukrajini, in je pod vse večjim pritiskom, da pošlje tanke čez ukrajinsko mejo, so sporočili iz Kremlja. "Gospod Putin prejema na tisoče zahtev, naj posreduje v Ukrajini. Ljudje kličejo povsem obupani, iščejo pomoč. O vsakem klicu obveščamo Vladimirja Putina," je povedal njegov tiskovni predstavnik in vojaško akcijo Kijeva na vzhodu Ukrajine označil za "zločinsko konfrontacijo z lastnim narodom".

Brzezinski: Največja kriza po hladni vojni Zbigniew Brzezinski, ameriški diplomat in geostrateg, je krizo v Ukrajini označil za največjo od konca hladne vojne. Predsednik ZDA Barack Obama bi moral Američanom pojasniti, da je ukrajinska kriza velik izziv. "Niti ene celovite izjave ni dal o tem, kaj je na kocki, zakaj se spoprijemamo s to težavo, zakaj je v našem interesu, da jo rešimo z Rusi, če je to mogoče, in zakaj imamo, če pogovori propadejo, obvezo pomagati Ukrajini," je zapisal v ameriškem časopisu Politico.