Putin razkril, kdaj bo ruska smrtonosna raketa pripravljena na izstrelitev in kje bo stala #vŽivo

21.31 Ukrajina: V ruskem obstreljevanju v Harkovu več deset mrtvih in ranjenih

Rusko obstreljevanje vzhodne ukrajinske regije Harkov je terjalo najmanj 15 smrtnih žrtev, med njimi naj bi bil tudi osemletni otrok, 16 ljudi pa je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Oleg Sinegubov.

"15 ljudi je umrlo, 16 pa je bilo ranjenih. Takšne so grozljive posledice ruskega dnevnega obstreljevanja harkovske regije," je na Telegramu zapisal Sinegubov in dodal, da je do smrti in poškodb prišlo v štirih ločenih incidentih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske sile naj bi obstreljevale mesto Čugujev, ki leži 30 kilometrov jugovzhodno od mesta Harkov, pri čemer je bilo ubitih šest ljudi, štirje pa so bili ranjeni. V Harkovu naj bi umrlo še pet ljudi, 11 jih je bilo ranjenih. Še trije so umrli v Zoločivu, majhnem mestu 40 kilometrov severno od Harkova.

"To je terorizem. To so zločini proti človeštvu, ki morajo biti kaznovani," je poudaril guverner regije.

Mesto Harkov, ki leži le 50 kilometrov od ruske meje, so moskovske sile na začetku invazije močno obstreljevale, vendar so ukrajinske sile po bojih, v katerih je bilo mesto uničeno, ponovno prevzele nadzor. Mnogi prebivalci, ki so ob začetku invazije pobegnili, so se medtem že vrnili.

20.19 Ukrajina: Izvedli smo zračne napade na Kačji otok

Ukrajinska vojska je sporočila, da je izvedla zračne napade na Kačji otok in s tem povzročila znatno škodo ruskim silam.

19.41 Ican: Izid vojne v Ukrajini bo vplival na ravnanje držav z jedrskim orožjem

Več deset držav je danes na prvi konferenci članic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja (Ican) na Dunaju opozorilo, da bo izid vojne v Ukrajini zagotovo vplival na prihodnje ravnanje držav z jedrskim orožjem. Te sicer pogodbi nasprotujejo in tudi močno pritiskajo na svoje zaveznike, da bi ji nasprotovali.

Izid vojne v Ukrajini bo zagotovo vplival na prihodnje ravnanje držav z jedrskim orožjem, je dejal avstrijski diplomat, ki predseduje konferenci, Alexander Kmentt, in opozoril, da se v Evropi že razpravlja o tem, da bi "okrepili" količino jedrskega orožja. To pa bi bilo sporočilo preostalim državam, recimo Iranu, da okrepijo svoja prizadevanja za proizvodnjo jedrskega orožja, je posvaril.

V arzenalih devetih držav je trenutno shranjenih 13 tisoč jedrskih konic, že nekaj teh pa bi lahko povzročilo katastrofalne posledice. "Ne smemo dovoliti, da bi jedrsko orožje v rokah peščice držav ogrožalo življenje na planetu," je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in države pozval, naj se jedrskega orožja čim prej znebijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

19.18 Zelenski: Borimo se na fronti, dolgi več kot 2.500 kilometrov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se ukrajinske sile spopadajo z bojem na fronti, dolgi več kot 2.500 kilometrov.

V svojem telegramu je delil serijo slik z ukrajinskih bojišč. "Imamo opravka z absolutnim zlom. Ni nam preostalo drugega, kot da gremo naprej, osvobodimo naše ozemlje in izženemo okupatorje z vseh naših delov," je zapisal. 

16.32 Ministri za evropske zadeve soglasni glede podelitve statusa kandidatke Ukrajini

Ministri članic EU, pristojni za evropske zadeve, so se danes na zasedanju v Luksemburgu strinjali, da naj EU Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v Uniji, je po zasedanju povedal francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune. Obenem je poudaril, da morajo to dokončno potrditi voditelji EU na vrhu konec tedna.

"Razprava je pokazala veliko, lahko bi rekel celo popolno soglasje, da se pri tej zadevi naredi napredek in da bi predvsem Ukrajini čim prej dodelili status kandidatke," je po zasedanju povedal Beaune.

15.34 Putin razkril, kdaj bo ruska smrtonosna raketa pripravljena na izstrelitev 

Prva izstrelitev sarmata se je zgodila konec aprila, ruski mediji pa poročajo, da se glavni raketni polk že pripravlja na opremljanje z novim orožjem.

Prva medcelinska balistična raketa tipa sarmat bo na bojnem dežurstvu konec leta, je opozoril ruski predsednik Vladimir Putin.

Na srečanju z diplomanti višjih vojaških izobraževalnih ustanov v Kremlju je dejal, da je vojska smrtonosno orožje že uspešno preizkusila.

Sarmat, znan tudi kot satan-2, je najmočnejša raketa z največjim dosegom tarč na svetu, poroča rusko obrambno ministrstvo.

Putin pravi, da z jedrskim orožjem nikomur ne grozijo, vendar ga imajo in ga bodo uporabljali.

Skrb vzbujajoče je, da je sarmat sposoben nositi več kot deset jedrskih bojnih glav na razdalji šest tisoč kilometrov in udariti v Združeno kraljestvo.

Pravzaprav je v razvoju od leta 2018 in bo zdaj nadomestil raketni sistem voevoda iz sovjetske dobe.

Dmitrij Rogozin, vodja vesoljske agencije Roscosmos, je aprila za rusko TV pojasnil, da namerava namestiti "superorožje" v regiji Krasnojarsk v Sibiriji, približno tri tisoč kilometrov vzhodno od prestolnice Moskve.

Povedal je tudi, kako pomemben trenutek je bil test, in dodal, da bo orožje zagotovilo varnost Rusov v naslednjih 30 do 40 letih.

Tudi Putin je bil zadovoljen s testom. Obrambnim uradnikom je povedal: "Nov kompleks ima najvišje taktične in tehnične lastnosti ter je sposoben premagati vsa sodobna sredstva protiraketne obrambe. Nima ustreznikov nikjer na svetu in jih še dolgo ne bo imel."

Zatrdil je tudi, da bo predstavitev moči "hrana za razmislek tistim, ki poskušajo ogroziti Rusijo".

15.21 Rusija naj bi odbila napad na Kačji otok 

Ruska vojska je sporočila, da je v ponedeljek odbila ukrajinski napad na strateško pomemben Kačji otok v Črnem morju, ki ga je Moskva zavzela že ob začetku invazije. Prav tako naj bi ruske sile odrezale ukrajinsko vojsko od oskrbe na širšem območju Severodonecka in Lisičanska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kačji otok je sicer strateško pomemben zaradi svoje lege ob ukrajinski in romunski obali, saj predstavlja odlično opazovalno točko in prostor za namestitev sistemov zračne obrambe. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko "V ponedeljek ob peti uri zjutraj je kijevski režim izvedel nov poskus zavzetja Kačjega otoka," je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Ukrajinske sile so po njegovih besedah načrtovale obsežno zračno in artilerijsko bombardiranje pred izkrcanjem in zavzetjem otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zračnem napadu naj bi sodelovalo 15 ukrajinskih napadalnih in izvidniških brezpilotnih letal, vendar so ruski sistemi zračne in protiraketne obrambe prestregli vse rakete in sestrelili 13 brezpilotnih letal, kar je ukrajinskim silam onemogočilo izkrcanje na otok, je dejal Konašenkov.

Opozoril je tudi, da so ruski radarji na območju otoka zaznali ameriško izvidniško brezpilotno letalo serije RQ-4 Global Hawk, in dodal, da so ukrajinske sile po neuspešnem napadu na otok napadle še naftne ploščadi v Črnem morju.

Moskva je v preteklosti večkrat zatrdila, da je preprečila napade ukrajinskih sil za zavzetje otoka, vendar se je napad, ki je bil izveden v ponedeljek, razlikoval zlasti po obsegu uporabljenih sredstev.

13.49 V Sloveniji doslej še brez zamrznitev premoženja ruskih državljanov

Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je pristojno za izvajanje zakona o izvajanju mednarodnih sankcij, doslej nima informacij, da bi bilo ruskim državljanom v Sloveniji od izbruha vojne v Ukrajini zamrznjeno kakršnokoli premoženje, so danes za STA pojasnili na ministrstvu.

Prejšnja vlada je marca, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, sprejela novelo zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij.

Ta naj bi po besedah takratnega zunanjega ministra Anžeta Logarja omogočila bistveno boljše izvajanje enotnih sankcij EU proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, predvsem ko gre za zamrznitev premoženja ruskim državljanom.

Spremenjeni zakon odpravlja nekatere pomanjkljivosti iz preteklosti in daje organom, kot sta Furs in geodetska uprava, vse pristojnosti, da izvajajo nadzor in da v primeru posameznika ali pravne osebe na kazenskem seznamu EU z nepremičnino v Sloveniji izvedejo plombo na premoženju, je marca pojasnil Logar na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Na Fursu so po povpraševanju STA glede morebitnih primerov začasnih zamrznitev premoženja napotili na zunanje ministrstvo, ki je pristojno za zbiranje informacij o tem, kar so ugotovili in izvršili Furs, banke, upravljavci skladov, borza in zavarovalnice. Omenjene institucije morajo preverjati, ali imajo ljudje s seznama tistih, proti katerim je EU uvedla sankcije, v Sloveniji kakšno nepremičnino, bančni račun, denar v skladih, delež v podjetju oziroma plovilo.

Logar sicer marca ni imel podatkov, koliko je v Sloveniji teh sredstev ruskih posameznikov, ki jih je treba zamrzniti, je pa takrat dejal, da ko bo Furs posredoval prvo informacijo te vrste, ne vidi težav, da teh podatkov ne bi tudi javno objavili.

Od začetka vojne v Ukrajini je EU sprejela več svežnjev sankcij proti ruskemu gospodarstvu, finančnemu sistemu, centralni banki, kot tudi proti najvišjim vladnim uradnikom, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, njegovemu ožjemu družinskemu krogu in njegovim tesnim sodelavcem.

Evropska unija je s sankcijami ruskim oligarhom doslej zamrznila premoženje v vrednosti 12,5 milijarde evrov, je v ponedeljek potrdil tiskovni predstavnik Evropske komisije Christian Wigand. S tem se je znesek iz aprila, ki je znašal 6,7 milijarde evrov, skoraj podvojil.

Omenjena številka vključuje luksuzne jahte, nepremičnine, helikopterje in umetniška dela, ne vključuje pa zamrznjenega premoženja ruske centralne banke.

13.16 Moskva obtožuje EU stopnjevanja napetosti zaradi litovske omejitve tranzita blaga

Rusko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo veleposlanika Evropske unije v Moskvi Markusa Edererja. Izrazili so mu odločen protest zaradi litovskih "protiruskih omejitev" tranzita določenega blaga iz Rusije v njeno eksklavo Kaliningrad. Unijo so obtožili stopnjevanja napetosti, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Opozorili smo na nedopustnost tovrstnih dejanj, ki kršijo ustrezne pravne in politične obveznosti Evropske unije in vodijo v stopnjevanje napetosti," so sporočili z ruskega ministrstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ederer je po pogovoru povedal, da je rusko stran pozval k mirnosti in diplomatski rešitvi vprašanja, je poročala ruska tiskovna agencija TASS.

Pred tem je danes Rusija zagrozila Litvi z resnimi posledicami, ker je prepovedala železniški prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU, iz celinske Rusije v Kaliningrad.

Vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev je na regionalni varnostni konferenci v Kaliningradu danes Litvi zagrozil s povračilnimi ukrepi. Napovedal je, da bo Moskva proti Litvi, članici EU in Nata, "v bližnji prihodnosti sprejela ustrezne povračilne ukrepe, ki bodo imeli resen negativen vpliv na prebivalce Litve".

Litva je prejšnji teden sporočila, da prepoveduje železniški prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU, iz celinske Rusije v Kaliningrad, ki leži med Litvo in Poljsko. Na seznamu sankcioniranega blaga so premog, kovine, gradbeni material in napredna tehnologija.

Rusko zunanje ministrstvo je že v ponedeljek zahtevalo takojšnjo odpravo litovskih "odkrito sovražnih" omejitev pri železniškem prevozu blaga. "Če v bližnji prihodnosti prevoz tovora med Kaliningrajsko regijo in preostalim ozemljem Ruske federacije prek Litve ne bo v celoti obnovljen, si Rusija pridržuje pravico, da sprejme ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov," so na ministrstvu zapisali v izjavi.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU izpostavil, da Litva pri blokadi zgolj izvaja sankcije EU proti Rusiji. Obtožbe, da izvaja svoje sankcije, je zavrnil kot laž in propagando. Kljub temu pa je zagotovil, da bo Evropska komisija dvakrat preverila, ali je ukrepanje Litve v skladu z vsemi pravili.

12.37 Rusija z grožnjami nad članico EU: "Sledile bodo resne posledice za prebivalstvo …"

Marija Zaharova Foto: Reuters Rusija danes nadaljuje z grožnjami Litvi, poroča The Guardian. Spomnimo, baltska država je tokrat razbesnela Ruse s prepovedjo železniškega prometa med enklavo Kaliningrad in domovino. "Rusija se bo zagotovo odzvala na tako sovražne poteze. In naš odziv bo imel velike posledice za prebivalce Litve," je za rusko televizijo dejala predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zakharova. Po njenih besedah je blokada Kaliningrada sicer le še zadnji dokaz, da Zahodu ni možno zaupati. "Niti takrat, ko so celo podpisali dokument," je še dejala Zaharova.

11.27 EU za spoprijetje s prehransko krizo namenila dodatnih 600 milijonov evrov

Evropska komisija je danes sprejela predlog za dodatnih 600 milijonov evrov pomoči ranljivim državam za soočenje s prehransko krizo, ki jo je zaostrila vojna v Ukrajini. Za človekoljubno pomoč afriškim, karibskim in tihomorskim državam bo namenila 150 milijonov evrov, 350 milijonov pa za dolgoročno spodbudo trajnostni proizvodnji hrane.

"Ruska agresivna vojna terja velik in nesmiseln davek ne samo med prebivalci Ukrajine, ampak tudi med najbolj ranljivimi po vsem svetu," je ob napovedi pomoči dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusijo je obtožila, da še vedno blokira milijone ton nujno potrebnega žita. Da bi svojim partnerjem pomagala, da bi se izognili prehranski krizi in gospodarskemu šoku, jim bo EU namenila dodatnih 600 milijonov evrov, je dodala. Sredstva bo namenila iz rezerv Evropskega razvojnega sklada, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

9.33 Na poti v Ukrajino že slovenska bojna vozila

Slovensko mejo je v ponedeljek zvečer prestopilo 35 oklepnih pehotno-amfibijskih vozil, ki bodo prek Poljske predvidoma danes že na svojem cilju v zahodni Ukrajini, poroča spletni portal 24 ur. Slovenija naj bi v zameno za donacijo od ZDA dobila dobropis, ki ga bo uporabila za opremo, ki jo Slovenska vojska potrebuje pri svojem delovanju.

Slovenske oklepnike naj bi po poročanju portala Ukrajina zelo hitro poslala na vzhodno fronto, kjer se tudi starejša oborožitvena tehnika uporablja za obrambo pred rusko agresijo.

Vozila BVP M-80A so bila dolga leta spravljena in konzervirana med tanki in drugimi oklepniki v bližini Pivke, dekonzervacija pa je trajala več tednov. Logistične težave so preprečevale hitrejšo odpravo proti Ukrajini, najverjetneje zaradi odločitve Madžarske o prepovedi prevoza orožja prek njenega ozemlja na vzhod.

Gre sicer za precej staro vojaško tehniko, ki jo je Slovenija podedovala še od Jugoslavije, izdelalo jih je podjetje Yugoimport pred 40 leti za potrebe takratne Jugoslovanske ljudske armade. Bojno vozilo pehote je amfibijsko gosenično vozilo s posadko treh vojakov in prostorom za oborožen oddelek. Ima 20-milimetrski top, mitraljez in lanserje protitankovskih raket maljutk, še poroča portal.

Slovenija je sicer ta pehotna bojna vozila jugoslovanske izdelave aktivno prodajala od leta 2015, ko je državni zbor potrdil odlok o načrtu prodaje stvarnega premoženja države. Za prodajo je Slovenija zadolžila podjetje S Lux, ki je januarja letos zanje našlo kupca. Oklepnike naj bi tako prek češkega posredniškega podjetja Pamco INT kupilo ukrajinsko obrambno ministrstvo.

Vendar je prejšnja vlada s tajnim sklepom sklenjeni posel odprodaje pehotnih bojnih vozil BVP M-80A razveljavila, saj naj bi vozila Ukrajini podarili. Podjetje S Lux je na upravno sodišče vložilo tožbo s predlogom za začasno odredbo zaradi ugotovitve nezakonitosti in odprave upravnega akta, torej tajnega sklepa vlade. Z zadevo se ukvarjata vrhovno državno tožilstvo in računsko sodišče.

9.05 Yellenova potrdila pogovore o omejitvi cen ruske nafte

ZDA se z zavezniki pogovarjajo o možnosti, da bi z omejitvijo cene ruske nafte zamejili prihodke, ki jih ima Rusija z njeno prodajo, je med ponedeljkovim obiskom v Kanadi potrdila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Kot je pojasnila, potekajo pogovori, kako bi to storili, ne da bi škodili svetovnemu gospodarstvu.

"S partnerji in zavezniki po svetu se še naprej produktivno pogovarjamo o tem, kako bi še lahko omejili ruske energetske prihodke, pri čemer to ne bi vplivalo na svetovno gospodarstvo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci dejala Yellenova.

Kot je pojasnila, razglabljajo o omejitvi cen, ki bi podkrepile zadnje energetske sankcije Zahoda. Ta ukrep bi po njenem mnenju znižal cene ruske nafte in posledično finančne prilive režima ruskega predsednika Vladimirja Putina ter tudi omogočil, da bi več nafte doseglo svetovni trg.

Omejitev cen bi, kot je dejala, preprečila učinek prelivanja na revnejše in manj razvite države, ki so zaradi visokih cen hrane in energije močno prizadete.

Yellenova je sicer obiskala Kanado, da bi se s tamkajšnjo finančno ministrico Chrystio Freeland pogovorila o tem, kaj bosta državi naredili v povezavi z ukrajinsko krizo, naraščajočo inflacijo, zagotavljanjem svetovnih dobavnih verig in ključnih rudnin.

Ministrici sta se strinjali, da je boj z inflacijo večinoma v rokah centralnih bank, pri čemer pa nista zavrnili možnosti, da bi na pomoč državljanom pri visokih cenah goriva in hrane priskočila tudi država, še navaja AFP.

8.18 Zelenski: Afrika je talec ruske vojne

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj v nagovoru Afriški uniji opozoril, da je Afrika "talec" ruske vojne. Ruska invazija in njena blokada izvoza ukrajinskega žita sta namreč sprožili pomanjkanje hrane in gnojil ter pahnile milijone ljudi v lakoto, je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

"Ta vojna se zdi vam in vašim državam morda zelo oddaljena. A cene hrane, ki katastrofalno naraščajo, so jo že prinesle v domove milijonov afriških družin," je dejal Zelenski.

Po njegovem mnenju bo globalno pomanjkanje žit trajalo, vse dokler bo Rusija nadaljevala s svojo "kolonialno vojno".

V svojem nagovoru je tudi povedal, da njegova vlada sodeluje v "kompleksnih pogajanjih", katerih cilj je odprava blokade ogromnih zalog žita v ukrajinskih pristaniščih ob Črnem morju, a ta za zdaj niso prinesla nobenega uspeha. Obenem se Kijev trudi zagotoviti alternativne poti oziroma nove logistične dobavne verige za izvoz 25 milijonov ton žita.

7.53 Rusija: Po napadu na naftne ploščadi v Črnem morju več ranjenih in pogrešanih

V ukrajinskem napadu na naftne ploščadi družbe Čornomornaftogaz ob obali Krima v Črnem morju so bile ranjene tri osebe, sedem pa jih še pogrešajo, je sporočil proruski voditelj Krima Sergej Aksionov. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass naj bi v Rusiji zaradi napadov že sprožili kazenski postopek.

"Žal lahko potrdimo, da so bili v napadu trije ranjeni, sedem pa je pogrešanih," je na Telegramu zapisal Aksionov in dodal, da se nadaljuje reševanje morebitnih drugih poškodovanih s pomočjo patruljne ladje in letalstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi ukrajinski poslanec Oleksij Hončarenko je poročal o raketnih napadih na naftne ploščati, medtem ko ukrajinska vojska incidenta ni želela komentirati, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Aksionov, ki ga je Rusija po priključitvi Krima leta 2014 postavila za guvernerja polotoka, je sicer pred tem dejal, da je bilo ranjenih pet ljudi. Dejal je, da so bile tarče napadov tri naftne ploščadi, zaradi česar so evakuirali 94 ljudi, 15 vojakov pa je ostalo za varovanje objektov. Zadeta naj bi bila le ena ploščad.

Gre za prvi napad na energetsko infrastrukturo na morju ob Krimu, odkar je Rusija 24. februarja začela vojaško operacijo v Ukrajini. Družba Čornomornaftogaz, za katero so ZDA od leta 2014 uvedle sankcije, sicer upravlja več plinskih in naftnih polj v Črnem in Azovskem morju.

6.44 Vojna v Ukrajini spodbudila tihotapljenje beguncev v Avstrijo

Avstrijske oblasti so včeraj ob svetovnem dnevu beguncev opozorile, da je vojna v Ukrajini spodbudila tihotapljenje beguncev, zlasti tistih, ki v Avstriji nimajo možnosti za azil. Poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2021 navaja, da je v preteklem letu v državo vstopilo 41.612 beguncev, povečalo pa se je tudi število aretacij trgovcev z ljudmi.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je skupaj z vodjo urada za boj proti trgovini z ljudmi Geraldom Tatzgernom ob svetovnem dnevu beguncev predstavil poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2021.

To ugotavlja, da so v Avstriji v preteklem letu zabeležili tretje najvišje število prihodov beguncev v zadnjih desetih letih, in sicer 41.612. Več jih je bilo le v letih 2015 in 2016, ki ju je zaznamoval rekorden begunski val zaradi vojne v Siriji.

Notranji minister je na novinarski konferenci izpostavil zlasti "agresivno in brutalno trženje" trgovcev z migranti iz držav, katerih državljani nimajo skoraj nobenih možnosti za pridobitev azila. Trenutno namreč beležijo veliko število prošenj za azil s strani državljanov Indije, Pakistana, Alžirije, Tunizije in Maroka, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Letos je bilo vloženih že približno 3.200 prošenj za azil s strani indijskih, turških in tunizijskih državljanov. Število hitrih postopkov pa se je povečalo s približno 3.600 v celotnem lanskem letu na 4.000 samo v prvih petih mesecih letošnjega leta.

Poročilo navaja, da se je povečalo tudi število aretacij trgovcev z ljudmi. Leta 2020 je bilo zaradi suma trgovine z ljudmi aretiranih 311 oseb, leta 2021 pa se je to število povečalo na 441, kar je največ v zadnjih petih letih. Letos je bilo v prvih petih mesecih že več kot 200 aretacij zaradi suma trgovine z ljudmi.

Vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na položaj beguncev v Avstriji. Po Karnerjevih podatkih je v državi 76 tisoč vojnih beguncev. Letos so izdali devet tisoč pozitivnih odločb o azilu in približno 20 tisoč negativnih.

Avstrija sicer že leta izvaja poostren nadzor na svojih mejah s Slovenijo in Madžarsko. Od novembra leta 2017 do 11. maja 2022 je kot razlog za sistematičen nadzor, ki naj bi ga znotraj schengna ne bilo, navajala teroristično grožnjo, od 12. maja pa velja dodaten razlog, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.