"Turčijo bolj kot EU zanimajo Kurdi"

Turčija, članica Nata, je namreč ključna v evropskih prizadevanjih, da ustavi val beguncev iz Sirije, Rusija pa je po vojaškem posredovanju v tej državi, kjer že pet let in pol divja vojna, glavni akter.

Putin, ki niti ne skriva ambicij po oslabitvi Nata in EU, in Erdogan sta pri reševanju sirskega vprašanja na nasprotnih bregovih, odnose pa je še poslabšala turška sestrelitev ruskega letala, ki je vojaško posredovalo v Siriji novembra lani.

Erdogan, ki je bil v tujini prvič po neuspešnem vojaškem udaru 15. julija, je v Rusijo odpotoval z upanjem, da bo otoplitev odnosov z Moskvo (kako prisrčna in iskrena je ta otoplitev, sicer pove tudi podatek, da je Putin Erdogana sprejel v grški sobi palače v Sankt Peterburgu) lahko uporabil pri dogovarjanju z Evropo glede migrantske krize. Turčija je v zadnjem času vse glasneje izražala nezadovoljstvo, ker EU ni izpolnila finančnega dela dogovora s Turčijo glede ustavitve migrantskega vala in ker vse bolj odkrito grozi, da bo odprla migrantski jez, znotraj EU pa narašča nasprotovanje že tako počasnemu turškemu približevanju evropski povezavi.

Igra mačke z mišjo

"Erdogan je do let 2005 ali 2006 izpolnil veliko pogojev EU, odprli in zaprli pa so le eno poglavje. Tudi Turkom je jasno, da so jim vrata v EU sorazmerno zaprta. Igranje z vizami, vstopom Turčije v EU in zadrževanjem beguncev kaže, da tako EU kot Erdogan držita v žepu velike fige," meni Bogomil Ferfila, profesor na FDV. "Erdogan se zaveda, da Turčija prav hitro ne bo prišla notri, več ali manj je očitno, da Ciper in Grčija blokirata vsa poglavja. Vizumov Turčija tudi verjetno ne bo dobila. Po drugi strani pa je Evropa pred razpadom že brez beguncev, tako da Evropa upa, da se bodo stvari v Siriji umirile in da bo velik del beguncev odšel nazaj. Obstaja pa še vedno vmesna rešitev: ni nujno, da Erdogan spusti vse begunce naprej, lahko jih le nekaj, če Evropa ne bo izpolnila nobene svoje obljube. To bo igra mačke z mišjo. Kdo je mačka in kdo miš, se spreminja glede na situacijo," dodaja.

Zaskrbljen zaradi ruske pomoči Kurdom

Erdoganov interes je verjetno bolj kot ideja o tem, ali bo kdaj Turčija vstopila v EU oz. vsaj ne na kratki rok, predvsem situacija okoli Kurdistana, poudarja Ferfila: "Bolj kot vprašanje beguncev mu je pomembno vprašanje Kurdov. Vrsto let dobiva zagotovila zlasti od Američanov in drugih velikih držav, da bodo skušali preprečiti nastanek kurdske države. Zadnja meja za Erdogana je bolj vprašanje Kurdov kot pa članstva v EU." Eden od razlogov, da je Erdogan odšel v Rusijo, je tudi vprašanje ruske vojaške pomoči Kurdom, s katerimi se v Siriji bori proti Islamski državi: "Erdogan je bil verjetno zelo zaskrbljen, ker je Rusija začela pomagati Kurdom, jim začela dobavljati orožje. "

Vsaj s turškega stališča je ključ do rešitve sirske situacije odgovor na vprašanje, kaj se bo zgodilo s Kurdi in njihovimi aspiracijami po lastni državi. Foto: Reuters

Temeljni problem Turčije je kurdsko vprašanje, saj je Kurdov v Turčiji med desetimi in 15 milijoni. Dejanja Erdogana do EU, ZDA in Rusije so pogojena s tem, da želi doseči podporo Turčiji pri reševanju kurdskega vprašanja. Ferfila ocenjuje, da so – glede na Turčijo – pri reševanju sirskega vprašanja največja uganka Kurdi: "Tudi nekatere kurdske enote sodelujejo z Al Asadom. Kurdska avtonomija znotraj Sirije in tudi Iraka je še vedno mogoča in tudi Erdogan bi sprejel tako rešitev, pristal bi na avtonomijo Kurdov v sosednjih državah, ne bi pa pristal na samostojni Kurdistan. Samostojna kurdska država bi bila prevelik magnet za turške Kurde."

Scenarij, po katerem bi se sirsko vprašanje razrešilo tako, da bi Al Asad v takšni ali drugačni vlogi oziroma državni ureditvi ostal na oblasti, pri čemer že ves čas vztraja Rusija, je postal še bolj verjeten, potem ko je Erdogan nedavno naredil velik preobrat in ne vztraja več pri odhodu Al Asada z oblasti.