Trichet omenil zamisel o skupnem finančnem ministrstvu za območje evra

Trichet je prejel nagrado Karla Velikega za vlogo pri stabilizaciji območja evra.

Prvi mož Evropske centralne banke (ECB) je zamisel o skupnem finančnem ministrstvu omenil prav v govoru ob prejemu nagrade, ki jo v nemškem Aachnu podeljujejo od leta 1950, in sicer na katoliški praznik vnebohod, velja pa za prestižni častni naziv z veliko politično težo.

Trichet je letošnjo nagrado prejel za "izjemni prispevek k povezanosti evropske gospodarske in denarne unije in k ohranitvi konkurenčnosti notranjega trga EU kot temeljnega kamna blaginje in socialne varnosti v Evropi".

Trichet zagovarja posredovanje

Trichet se je zavzel tudi za večjo možnost posredovanja predstavnikov EU v javnofinančne politike članic, ki prejemajo finančno pomoč partneric iz območja skupne valute, obenem pa ne izvajajo zastavljenih varčevalnih in reformnih ukrepov ter škodijo stabilnosti drugih držav in evrskega območja kot celote.

V takih izrednih razmerah bi lahko predstavniki Evropske komisije in Sveta EU, ki združuje članice povezave, po Trichetovih zamislih neposredno posegali v odločitve teh držav. "Lahko bi si zamislili, da bi imeli evropski predstavniki pravico do veta na nacionalne odločitve fiskalne in ekonomske politike," je pojasnil. Med takimi odločitvami je omenil pomembne odločitve o javnofinančni porabi in ukrepe, ki bistveno vplivajo na gospodarsko konkurenčnost države.

Trichet se že dlje časa zavzema za "kvantni skok"

S takšno dodatno fazo bi se po njegovem prepričanju temeljito spremenil sedanji sistem spremljanja, priporočil in sankcij, ki se je v preteklosti izkazal kot neučinkovit, skupne denarne politike držav z evrom pa ni opremil z bolj usklajeno javnofinančno politiko.

Trichet se že dlje časa zavzema za "kvantni skok" v pristopu k usklajevanju javnofinančnih politik. Sveženj šestih zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja, ki predvideva krepitev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji s sankcijami proti kršiteljicam, je sicer trenutno v postopku soodločanja med članicami in Evropskim parlamentom. Cilj je, da unija soglasje o njem doseže do konca meseca.

Predsedniku ECB se sedanja različica ne zdi dovolj ostra, zato od parlamenta zahteva, da v procesu izbori ostrejše rešitve. Neusklajenost med denarno in fiskalnimi politikami se je namreč pokazala kot ključni povod za dolžniške krize ranljivih članic evrskega območja.