To so temne skrivnosti Fidela Castra

Fidel Castro, ki je umrl pretekli petek, star 90 let, je imel vsekakor zelo razgibano in zanimivo življenjsko pot. Rodil se je avgusta 1926, in sicer bogatemu lastniku plantaže sladkornega trsa, ki je konec 19. stoletja prišel na karibski otok kot španski vojak.

Je Fidel sovražil Američane zaradi svojega očeta?

Leta 1898 so špansko vojsko na Kubi Američani ponižali v kratkotrajni vojni, ki je otoku prinesla osamosvojitev od Španije. Številni domnevajo, da je prav zaradi očetovega poraza mladi Fidel postal goreč nasprotnik ZDA in ameriškega vpliva na otoku.

V mladosti ni nič kazalo, da bo Fidel postal vodja kubanskih komunistov. Med letoma 1940 in 1945 se je namreč šolal na šoli, ki so jo vodili kubanski jezuiti – ti so bili vneti podporniki španskega diktatorja Francisca Franca in nasprotniki demokratičnih idej, je v nemškem časniku Die Welt pojasnil kubanski pisatelj Carlos Alberto Montaner, ki že desetletja živi v izgnanstvu v Španiji. 

Voditelja kubanske revolucije Fidel Castro in Che Guevara. El Comandante Castro in Che Guevara sta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postala ikoni levice. Še zlasti sta s podobo mladih, neustrašnih gverilcev, ki je odstopala od podobe evropskih komunističnih voditeljev, ki so bili videti kot zdolgočaseni računovodje srednjih let, navdušila levičarsko usmerjene študente in študentke po zahodnih državah. Foto: Reuters

Mladi Fidel je bil navdušen nad Hitlerjevimi vojaškimi uspehi

Kot se spominjajo njegovi sošolci, je mladi Fidel navdušeno spremljal novice o Hitlerjevih uspehih v boju proti Sovjetski zvezi. Hitlerjeva Nemčija je bila pač takrat sovražnik ZDA. V študentskih letih po drugi svetovni vojni pa je Castra navdušil marksizem oziroma komunizem. Postal je član študentskih skupin, ki so jim Kubanci rekli gangsteriles (gverilski gangsterji). Člani teh skupin so bili oboroženi in nasilje jim ni bilo tuje.

Leta 1952 je kubanski voditelj in ameriški zaveznik Fulgencio Batista, ki je prej dolga leta trdil, da je demokrat, uvedel diktaturo. Mladi Castro je postal goreč nasprotnik Batistovega režima in je leta 1953 s skupino privržencev želel sprožiti upor Kubancev z napadom na vojašnico. Poskus je spodletel, Castra, ki je postal junak vseh nasprotnikov Batiste, so zaprli in nato izgnali z otoka.

Castro kot gverilski vodja

A Castro se je znova vrnil. Za 15 tisoč dolarjev je kupil ladjo z imenom Granma in se s skupino več kot 80 privržencev, med njimi je bil tudi argentinski zdravnik z imenom Ernesto Guevara (pozneje bolj znan po vzdevku Che), novembra 1956 odpravil na pot na Kubo. 

Fidel Castro in voditelj Sovjetske zveze Nikita Hruščov. Če je Castro želel preživeti, se je moral prikloniti Sovjetski zvezi. Sovjetska pomoč je Castru omogočila, da je na Kubi ustvaril soliden šolski in zdravstveni sistem. A po ekonomskih ocenah Kuba zdaj nima veliko večjega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca kot pred revolucijo leta 1959, ko je bil BDP na prebivalca malo več kot dva tisoč dolarjev. Foto: Getty Images

Tudi tokrat je upor skoraj spodletel, Castro se je moral s peščico preživelih gverilcev, med njimi sta bila tudi brat Raul in Che, umakniti v kubansko hribovje Sierra Meastra. Castru v prid je bilo, da Batistov režim ni imel podpore med Kubanci in da so ZDA, kar je malo znano, od leta 1958 podpirale Batistove nasprotnike, torej tudi Castra.

ZDA so podprle Castra v boju proti diktatorju Batisti

ZDA so namreč pod vodstvom republikanskega predsednika Dwighta Eisenhowerja uvedle prepoved prodaje orožja Batisti, odpoklicale veleposlanika iz Havane in denarno podprle Batistove nasprotnike. 

Castro je ameriškim novinarjem zatrjeval, da je za demokracijo in proti komunizmu. Njegov zgled naj bi bil ameriški predsednik Abraham Lincoln. Prav zaradi Lincolna naj bi si tudi pustili rasti brade, ki so postale zaščitni znak Castrovih gverilcev.

To so Kubanci, ki so leta 1994 tvegali svoje življenje, da bi iz Kube zbežali v ZDA. Po Castrovem prevzemu oblasti je s Kube, predvsem na bližnjo Florido, zbežalo že več sto tisoč Kubancev. V ZDA zdaj živi več kot dva milijona Kubancev, slab milijon na jugu Floride (za primerjavo: Kuba ima zdaj okoli 11 milijonov prebivalcev). Kubanci v ZDA so ostri nasprotniki komunističnega režima v svoji domovini. Foto: Reuters

Castro je vrgel diktatorja z oblasti, da bi sam postal diktator

Osmega januarja 1959, ko se je Batistov režim sesul kot hišica iz kart, je takrat 32-letni Castro skupaj s svojimi gverilci vkorakal v Havano, kjer ga je pričakala navdušena množica. Toda tako kot prej Batista, ki je prišel na oblast z demokratičnimi gesli, a uvedel diktaturo, je tudi Castro začel vse bolj kazati svoje prave barve.

Konec leta je 1960 podržavil velika podjetja in prevzel nadzor nad mediji in šolami. Ker je podržavil tudi ameriška podjetja, so se Američani odzvali z embargom, ki so ga pozneje še bolj zaostrovali. Izvedel je tudi agrarno reformo in razlastil plantažnike.

Razkol v družini, sestra se je izselila v ZDA

S tem je razklal tudi svojo družino, saj je bila v reformo vključena tudi družinska plantaža: na eni strani sta bila Fidel in Raul, na drugi preostali člani družine. Fidelova sestra Juanita, ki je bratovo Kubo opisala kot zapor, obdan z vodo, se je pozneje izselila v ZDA.

Zagovorniki Castrovega režima poudarjajo zlasti razvoj kubanskega zdravstva. Po podatkih iz leta 2010, ki so bili objavljeni v kubanskem partijskem glasilu Granma, je takrat okoli 37 tisoč kubanskih zdravnikov delalo v 77 državah po svetu. Kubanci to štejejo za tako imenovani humanitarni izvoz. Kot piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, izvoz zdravnikov Kubi letno navrže okoli 4,6 milijarde ameriških dolarjev (4,1 milijarde evrov). To je drugi največji kubanski vir deviz za turizmom. A številni zdravniki, ki so v Venezueli, poskušajo bivanje v tej državi izkoristiti za pobeg v sosednjo Kolumbijo, kjer zaprosijo za politični azil na ameriškem veleposlaništvu. Na fotografiji: kubanska zdravnica v Venezueli. Foto: Reuters

Tudi demokracija se je na Kubi počasi začela poslavljati. Po prevzemu oblasti je Castro najprej dal usmrtiti Batistove privržence, zlasti v vojski in policiji. Nato so na seznam za odstrel prišli tudi vsi resnični ali domnevni nasprotniki nove oblasti. Kuba je postala diktatura.

Castro je javno povedal, da je komunist, in pahnil svet na rob uničenja

Aprila 1961 je skupina Kubancev, ki jim je pomagala CIA, Castra poskušala vreči z oblasti, a je izkrcanje v Prašičjem zalivu sramotno propadlo. Decembra istega leta je Castro na televiziji javno povedal, da je komunist.

Na Kubi so Sovjeti poleti 1962 na Castrovo prošnjo namestili jedrske rakete. To so oktobra istega leta odkrili Američani in svet se je znašel na robu jedrskega spopada. Na srečo je sovjetski voditelj Nikita Hruščov kljub Castrovemu nasprotovanju popustil in se dogovoril z ameriškim predsednikom Johnom F. Kennedyjem: Sovjeti so umaknili rakete s Kube, Američani pa iz Italije in Turčije. V dogovor je bilo vključeno tudi, da ZDA ne bodo poskušale s silo vreči Castra z oblasti.

Pred kubansko revolucijo je bila Havana bogato mesto. To je bil nekakšen kubanski Las Vegas. Ameriški turisti so množično prihajali na otok, da bi poskušali srečo v igralnicah ali igrali golf. Bo čez nekaj let Havana spet postala kubanski Las Vegas? Foto: Reuters

Castro je s sovjetsko pomočjo na Kubi gradil socializem

Castro je leta 1968 na Kubi popolnoma odpravil zasebno lastnino, saj je podržavil tudi majhna in srednja podjetja. Kuba je doživela gospodarski zlom in na pomoč poklicala Sovjetsko zvezo, ki je po ameriškem embargu postala glavna uvoznica kubanskega sladkorja. Sovjetska zveza je od leta 1970 finančno podpirala Castrov režim. Kuba je zato lahko zgradila soliden zdravstveni in šolski sistem.

Te pomoči – po mnenju ekonomistke Irine Zorin je Sovjetska zveza dala Kubi za več kot 100 milijard dolarjev pomoči  – je bilo konec, ko je Sovjetska zveza razpadla in je oblast v Rusiji prevzel Boris Jelcin. Kuba je sredi devetdesetih let doživela hud upad življenjske ravni, pojavili so se tudi primeri lakote.

Rešilna bilka z imenom Hugo Chavez

Rešilna bilka za Castra se je pojavila na drugi strani Karibskega morja. Leta 1998 je oblast v Venezueli, deželi, bogati z nafto, prevzel Hugo Chavez, ki ga je občudoval. Takrat je Castrov režim začela finančno podpirati Chavezova Venezuela. Toda Chavez je zaradi raka umrl leta 2013, Venezuela pa se je začela zaradi upada cen nafte in neustrezne gospodarske politike vse bolj pogrezati v krizo in revščino.

Turizem je postal največji vir deviz za kubansko gospodarstvo. Kuba ima še velik potencial, potrebna bodo tudi velika vlaganja. Bodo kubanski komunisti to dovolili? Foto: Reuters

Leta 2006 je bolni Castro začasno predal oblast mlajšemu bratu Raulu. Ta je oblast za stalno prevzel v roke leta 2008. Raul je leta 2010 začel uvajati gospodarske reforme in spodbujati podjetništvo. Toda reforme niso obrodile sadov, saj so bile polovičarske. Raul je zmanjšal pomoč državnim podjetjem, a zametkom kubanskih kapitalistov ne dovoli, da popolnoma zadihajo.

Otoplitev odnosov z ZDA

Raul je tudi otoplil odnose z ZDA in obnovil diplomatske stike. Avgusta 2015 so ZDA znova odprle svoje veleposlaništvo v Havani. Ameriški predsednik Barack Obama je marca letos obiskal Kubo, vrata karibskega otoka so se odprla tudi za ameriške turiste.

Toda Kuba še vedno ostaja država, kjer ima popolno oblast v rokah komunistična partija. Se bo to v prihodnje spremenilo? Vsekakor je za kubansko oblast dejstvo, da je predsednik ZDA postal Donald Trump, ki je v Belo hišo prišel tudi po zaslugi kubanskih izseljencev na Floridi, zelo neprijetno. 

Kitajski scenarij: tržno gospodarstvo in partijska diktatura?

A to nujno ne pomeni, da bodo ZDA poskušale za vsako ceno vreči kubanske komuniste z oblasti. Lahko se zgodi kitajski scenarij: Raul bo dopustil vse večje tržne reforme, a komunistična partija bo še vedno imela popolno oblast. 

Fidel in Raul Castro (desno). Mlajši od obeh bratov je prevzel oblast leta 2006 in začel uvajati gospodarske reforme. A te se za zdaj niso izkazale za preveč uspešne. Foto: Reuters

Najnovejše spremembe oblasti vsekakor niso voda na mlin Raulu. Številne levičarske vlade, ki so pred leti prišle na oblast v številnih latinskoameriških državah, so padle z oblasti (Argentina, Brazilija …), venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduri se stolček vse bolj maje. Komunistična Kuba tako ostaja brez zaveznikov.

Se bo Kuba, ko bo padel Castro, gospodarsko razcvetela?

Kubanci, ki so pred Castrom zbežali v ZDA in si tam ustvarili uspešno življenje, radi poudarjajo, da se bo Kuba, ko na oblasti ne bo več Castra oziroma komunistov, razcvetela. Toda to so verjetno preveč optimistične ocene. Kuba ni nikoli bila industrijska sila, njeno gospodarstvo temelji na sladkorju, kavi, tobaku ... Zadnja leta se znova razvija tudi turizem, ki je cvetel pred letom 1959.

Cene sladkorja, ki je glavni izvozni kubanski proizvod, so se letos dvignile, a so precej nižje kot leta 2012. Kuba tudi uvaža od 70 do 80 odstotkov hrane, kar zanjo pomeni velik finančni zalogaj. Karibski otok ima možnost izvoza kave, toda pri tem je močna konkurenca Kolumbije in Brazilije. Velike možnosti ima na področju turizma, a da bo Kuba postala turistična velesila, bodo potrebna velika vlaganja.