To je najnevarnejši človek v Evropi

Beppe Grillo ni imel nikoli dlake na jeziku – niti kot komik niti kot politik. Kariero uspešnega televizijskega komika je končal leta 1987, in sicer zaradi šale na račun takratnega italijanskega socialističnega premierja Bettina Craxija, ki se je ravno takrat odpravljal na obisk na Kitajsko.

Komu socialisti na Kitajskem kradejo denar? V Grillovi šali je član italijanske socialistične stranke začudeno vprašal Craxija: "Če so na Kitajskem vsi socialisti, komu pa potem oni kradejo denar?!"

Grillo je letel s televizije, skorumpirani Craxi pa je – ko je njegova politična kariera potonila - v strahu pred zaporom leta 1994 zbežal v Tunizijo, kjer je tudi umrl.

Grillo politike pošilja v rit Grillov politični vzpon v zadnjih letih pa je povezan z naraščajočo močjo interneta. Komik je namreč začel pisati blog, ki je postajal vse bolj odmeven in vpliven.

8. septembra 2007 je organiziral množično zborovanje V-day (V tokrat ni bil znak za zmago oziroma besedo victory, ampak je pomenil vaffanculo, slovensko pojdi v rit). Na zborovanju, usmerjenemu proti italijanskim politikom, ki so jim očitali korupcijo, se je zbralo kar dva milijona ljudi. Pet zvezdic Ta velik potencial nezadovoljstva Italijanov s svojo politično elito je Grillo še bolj izkoristil, ko je leta 2010 ustanovil populistično Gibanje pet zvezdic (Movimento 5 stelle).

Na volitvah leta 2013 je Grillova stranka dobila kar 25,55 odstotka glasov in prehitela vse druge stranke. Po volitvah je stranka ostala v opoziciji, kjer se ostrojezični Grillo tudi najbolje počuti.

Zmagovalec volitev, ki ostane v opoziciji Na lanskih evropskih volitvah je Gibanje pet zvezdic doseglo drugo mesto, saj je bila tokrat levosredinska Demokratična stranka uspešnejša.

Grillo zdaj buri javnost in dvig prah z zbiranjem podpisov za izstop Italije iz evroobmočja. V nedavnem intervjuju za hrvaški tednik Globus je povedal, da je glavna težava v Italiji in EU vse večja družbena neenakost: "Ni več bogatih in revnih, ampak le še superbogati in ultrarevni."

Levica, ki vse bolj postaja desnica Prepričan je, da v Evropi ni enakosti: "Arheolog v Grčiji, ki dela v muzeju, dobi na mesec 550 evrov oziroma 1,3 evra na uro. Nemčija pa je sprejela zakon, da je minimalna plača osem evrov na uro. O kakšni enakopravnosti pravzaprav govorimo?"

Kritičen je tudi do italijanskega premierja Mattea Renzija (levosredinska Demokratska stranka). Zanj pravi, da po letih sicer ni star, a da pripada staremu tipu politike. Prav tako je Renzijeva Demokratska stranka po Grillovih besedah levica, ki vse bolj postaja desnica.

Revolucija brez giljotine Grillo zagovarja revolucijo kot način sprememb, a kot poudarja, nenasilno revolucijo, revolucijo brez giljotine. Čeprav Grillo v omenjenem intervjuju hvali Aleksisa Ciprasa in pozdravlja zmago Sirize v Grčiji, pa so razlike med njima očitne.

Če Cipras vsaj za zdaj poskuša obdržati Grčijo v evroobmočju in je njegov glavni cilj na kakršenkoli način zmanjšati grški javni dolg in s pomočjo evropskega denarja spet krepiti grški javni sektor, je pogled italijanskega populista drugačen.

Kam je izginil pojem Made in Italy? Pred očmi nima interesov javnega sektorja, ampak italijanskega gospodarstva. Ve, da je glavna težava kriznih držav, torej tudi naše zahodne sosede, da njeno gospodarstvo ni konkurenčno na svetovnem trgu. Kot pravi, je pojem Made in Italy izgubil svoj pomen.

Rešitev Grillo vidi v izstopu Italije iz evroobmočja in ponovni uvedbi nacionalne valute lire. Italijanski centralna banka Banca d'Italia bo spet prevzela italijanski javni dolg in odgovornost za njegovo odplačevanje.

Tiskanje denarja in inflacija kot rešitev Kot pravi Grillo, je zdaj dolg Italije, Grčije in Španije v tujih rokah. "Ko bo dolg naš, bomo lahko tiskali denar, imeli inflacijo in jo nadzorovali, postali konkurenčni na svetovnem trgu in se spet postavili na lastne noge," je optimističen.

Seveda je vprašanje, če bo to zadostovalo za ponovno oživitev italijanskega gospodarstva. Kot poudarja nemški ekonomist Thomas Mayer, je Italija v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja krepko razvrednotila liro v primerjavi z ameriškim dolarjem, pa to ni povečalo konkurenčnosti njenega gospodarstva.

Primerjava z Mussolinijem Grillo ima veliko kritikov v Italiji in v drugih državah. Nemški tednik Der Spiegel ga je leta 2013 razglasil celo za najbolj nevarnega človeka v Evropi (Der gefährlichste Mann Europas), mu očital protidemokratično retoriko in ga primerjal s fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem.