Ponedeljek,
3. 3. 2014,
15.06

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

suženjstvo

Ponedeljek, 3. 3. 2014, 15.06

8 let, 7 mesecev

Suženjstvo je še vedno med nami in ni le v oskarjevskih filmih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Uradno je bilo sicer suženjstvo ukinjeno pred 150 leti. Toda aktualni primeri dokazujejo, da suženjstvo še obstaja.

Vincent je v ZDA prišel iz Kitajske leta 2001. Za pot je plačal tihotapcem ljudi. Večino časa v Ameriki je bil zaposlen v različnih kitajskih restavracijah. Delal je po 60, 70 ur na teden, za povprečno dolar na uro. V New Yorku je kot minimalna urna postavka določenih sedem dolarjev in petindvajset centov. Vincent je imel srečo, da je tihotapcem takoj plačal za pot, sicer ne bi dobil niti tega denarja.

21 milijonov sodobnih sužnjev Zgodba je le ena izmed milijonov zgodb novodobnih sužnjev. Po ocenah mednarodne organizacije za delo ILO na svetu okoli 21 milijonov ljudi dela v suženjskih razmerah. Med njimi je največ žensk in otrok.

Moderno suženjstvo ima mnogo oblik, od prisilne prostitucije do dela brez plačila, da bi odplačali dolg. Posebno področje modernega suženjstva je otroško suženjstvo, ko so otroci prisiljeni v neplačano ali slabo plačano delo. Pa tudi poroke mladoletnic, saj neveste v moževi družini postanejo brezpravne sužnje.

ILO ocenjuje, da podjetja in posamezniki po vsem svetu s suženjskim delom le zaradi neizplačanih plač delavcem zaslužijo več kot 21 milijard dolarjev. K dobičku je treba prišteti še dobiček podjetij, kjer delajo v suženjskih razmerah, dobiček tihotapcev ljudi, dobiček zvodnikov – ocenjujejo, da skupni letni dobiček na račun suženjstva presega 36 milijard dolarjev letno.

Obiralci čaja Moderno suženjstvo ima veliko obrazov. Eden izmed njih so obiralci čaja v indijski pokrajini Asam, na plantažah, ki lastnikom prinašajo milijardne dobičke. Obiralci čaja na uro dobijo okoli 70 stotinov, manj kot stane škatlica čaja v zahodnjaških supermarketih. Mnogi med njimi so bili ugrabljeni iz revnih vasi.

Posledica nizkega plačevanja plantažnih delavcev je, da svojim družinam ne morejo zagotoviti preživetja, zato se pogosto zgodi, da svoje otroke za drobiž prodajo preprodajalcem, ki jih nato preprodajo naprej kot hišne pomočnike. Samo v Delhiju naj bi bilo okoli 100 tisoč otrok in mladostnikov ujetih v suženjstvo hišnih pomočnic in pomočnikov.

Hišne sužnje Ocenjujejo, da je na svetu okoli 52 milijonov hišnih pomočnic, od tega jih je milijone ujetih v suženjske razmere. Največjo težavo to predstavlja v zalivskih državah, kjer zaradi sistema sponzorstva, imenovanega kafala, hišne pomočnice ne morejo zamenjati delodajalca, če jim tega ne dovoli sponzor, ki je navadno njihov delodajalec. Tako so primorane vztrajati v nemogočih razmerah, čeprav jih delodajalci izkoriščajo, ne plačujejo, nadlegujejo, celo posiljujejo.

Ta problem je posebej pereč v Savdski Arabiji. Ocenjujejo, da v Savdski Arabiji trenutno v suženjskih razmerah dela okoli 30 tisoč hišnih pomočnic, večinoma s Filipinov, iz Malezije, Šrilanke in Etiopije.

Poleg vsakodnevnega izkoriščanja jim grozi tudi, da jih bodo delodajalci obtožili kakšnega kriminalnega dejanja, za kar bi jih obsodili na smrt. Amnesty International ocenjuje, da je trenutno v Savdski Arabiji na smrt obsojenih več kot sto tujih delavcev.

Katarski delavci V Perzijskem zalivu je tudi zaradi suženjstva trenutno najbolj izpostavljena država Katar. Razkritje sužnjelastniškega sistema je v veliki meri posledica pospešene gradnje za svetovno nogometno prvenstvo. Ocenjujejo, da je v Katarju trenutno 1,2 milijona priseljenskih delavcev, koliko izmed njih jih dela v suženjskih razmerah, pa lahko mednarodne organizacije le ugibajo.

S poročili o delavcih na katarskih gradbiščih, ki so mesece neplačani, živijo od skodelice riža na dan in delajo v neznosni vročini, so se seznanili celo pri svetovni nogometni organizaciji. ILO ocenjuje, da bi zaradi suženjskih razmer do začetka svetovnega prvenstva lahko umrlo okoli 4.000 delavcev. Do zdaj je umrlo že okoli 700 delavcev.

Katar seveda zanika poročila nevladnih organizacij, češ da je pri njih za priseljenske delavce lepo poskrbljeno. Verjetno. Zadnji dan februarja je v nesreči s plinom na delovišču v Dohi umrlo devet delavcev iz Indije, Nepala in s Filipinov, 35 pa je bilo ranjenih. Država Katar je bila tako dobrodušna, da je vse ranjene delavce odvezala kafale in se bodo lahko vrnili domov.