Ponedeljek, 3. 3. 2014, 15.06
8 let, 6 mesecev
Suženjstvo je še vedno med nami in ni le v oskarjevskih filmih
Vincent je v ZDA prišel iz Kitajske leta 2001. Za pot je plačal tihotapcem ljudi. Večino časa v Ameriki je bil zaposlen v različnih kitajskih restavracijah. Delal je po 60, 70 ur na teden, za povprečno dolar na uro. V New Yorku je kot minimalna urna postavka določenih sedem dolarjev in petindvajset centov. Vincent je imel srečo, da je tihotapcem takoj plačal za pot, sicer ne bi dobil niti tega denarja.
Moderno suženjstvo ima mnogo oblik, od prisilne prostitucije do dela brez plačila, da bi odplačali dolg. Posebno področje modernega suženjstva je otroško suženjstvo, ko so otroci prisiljeni v neplačano ali slabo plačano delo. Pa tudi poroke mladoletnic, saj neveste v moževi družini postanejo brezpravne sužnje.
ILO ocenjuje, da podjetja in posamezniki po vsem svetu s suženjskim delom le zaradi neizplačanih plač delavcem zaslužijo več kot 21 milijard dolarjev. K dobičku je treba prišteti še dobiček podjetij, kjer delajo v suženjskih razmerah, dobiček tihotapcev ljudi, dobiček zvodnikov – ocenjujejo, da skupni letni dobiček na račun suženjstva presega 36 milijard dolarjev letno.
Posledica nizkega plačevanja plantažnih delavcev je, da svojim družinam ne morejo zagotoviti preživetja, zato se pogosto zgodi, da svoje otroke za drobiž prodajo preprodajalcem, ki jih nato preprodajo naprej kot hišne pomočnike. Samo v Delhiju naj bi bilo okoli 100 tisoč otrok in mladostnikov ujetih v suženjstvo hišnih pomočnic in pomočnikov.
Ta problem je posebej pereč v Savdski Arabiji. Ocenjujejo, da v Savdski Arabiji trenutno v suženjskih razmerah dela okoli 30 tisoč hišnih pomočnic, večinoma s Filipinov, iz Malezije, Šrilanke in Etiopije.
Poleg vsakodnevnega izkoriščanja jim grozi tudi, da jih bodo delodajalci obtožili kakšnega kriminalnega dejanja, za kar bi jih obsodili na smrt. Amnesty International ocenjuje, da je trenutno v Savdski Arabiji na smrt obsojenih več kot sto tujih delavcev.
S poročili o delavcih na katarskih gradbiščih, ki so mesece neplačani, živijo od skodelice riža na dan in delajo v neznosni vročini, so se seznanili celo pri svetovni nogometni organizaciji. ILO ocenjuje, da bi zaradi suženjskih razmer do začetka svetovnega prvenstva lahko umrlo okoli 4.000 delavcev. Do zdaj je umrlo že okoli 700 delavcev.
Katar seveda zanika poročila nevladnih organizacij, češ da je pri njih za priseljenske delavce lepo poskrbljeno. Verjetno. Zadnji dan februarja je v nesreči s plinom na delovišču v Dohi umrlo devet delavcev iz Indije, Nepala in s Filipinov, 35 pa je bilo ranjenih. Država Katar je bila tako dobrodušna, da je vse ranjene delavce odvezala kafale in se bodo lahko vrnili domov.