Petek,
8. 7. 2011,
21.02

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sudan Južni Sudan priznanje

Petek, 8. 7. 2011, 21.02

8 let, 7 mesecev

Sudan kot prvi priznal Južni Sudan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Sudan je kot prva država na svetu priznal neodvisnost Južnega Sudana, ki bo svojo samostojnost razglasil v soboto.

Največja afriška država bo tako razpadla na dva dela, ki pa nista v najboljših odnosih.

ZN za utrjevanje miru in preprečevanje nasilja "Republika Sudan sporoča, da priznava Republiko Južni Sudan kot samostojno državo v okviru meja, ki so obstajale 1. januarja 1956," je v izjavi sporočil minister za predsedniške zadeve Bakri Hasan Saleh.

Varnostni svet ZN je medtem sprejel resolucijo o vzpostavitvi misije v Južnem Sudanu, ki bo štela 7000 pripadnikov modrih čelad in 900 civilnih uslužbencev. V treh do šestih mesecih bodo ZN preučili možnost za zmanjšanje števila pripadnikov mirovnih sil na 6000, piše v resoluciji. Nova misija Unmiss pod vodstvom Norvežanke Hilde Johnson bo igrala ključno vlogo pri podpori južnosudanskim oblastem, utrjevanju miru in preprečevanju nasilja, piše v resoluciji.

Nova misija bo po navedbah francoske tiskovne agencije AFP izšla iz že obstoječe misije ZN v Sudanu, ki je na območju nadzorovala uresničevanje mirovnega sporazuma med uporniki z juga in sudanskimi oblastmi, sklenjenega pred šestimi leti. V tej misiji sodeluje okoli 10.000 pripadnikov z vsega sveta, ki so večinoma nameščeni na jugu Sudana.

V soboto rojstvo 54. afriške države Devet milijonov Južnih Sudancev bo v soboto rojstvo 54. afriške države praznovalo skupaj z okoli 30 afriškimi voditelji in visokimi predstavniki z vsega sveta. Ob uradnih slovesnostih bo v prestolnici Juba potekala vojaška parada, dvignili bodo zastavo nove države, prvi predsednik Južnega Sudana Salva Kiir pa bo podpisal prehodno ustavo.

Med letoma 1955, ko je Sudan postal neodvisen od Velike Britanije in Egipta, in 2005 so se uporniki z juga zapletli v dve vojni z vlado v Kartumu. V boju za večjo avtonomijo je jug države ostal v ruševinah, umrlo je več milijonov ljudi, med arabskim severom in krščanskim jugom pa je vzklilo trajno nezaupanje.

Skoraj enoglasna odločitev za odcepitev Mirovni sporazum, ki sta ga pred šestimi leti podpisala pokojni vodja upornikov John Garang in sudanski podpredsednik Ali Osman Taha, je obrnil novo stran v zgodovini države in tlakoval pot za januarski referendum o neodvisnosti juga.

Južni Sudanci so se na referendumu, ki je v nasprotju s pričakovanji minil večinoma brez incidentov, skoraj enoglasno odločili za odcepitev, Kartum pa je obljubil, da bo njihovo voljo spoštoval.