Aleš Žužek

Sreda,
9. 4. 2014,
13.31

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 9. 4. 2014, 13.31

8 let, 7 mesecev

Strici iz ozadja, ki vladajo svetu

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V zadnjih letih smo priča vzponu t. i. senčnih bank - skladov za upravljanje premoženja. Ti imajo v svojih rokah na desetine bilijonov in so največji kupci državnih obveznic, tudi slovenskih.

Izraz senčne banke oziroma senčno bančništvo (v izvirniku: shadow banking system) je pred leti prvi uporabil Paul McCulley, nekdanji prvi mož upravljavca premoženja oziroma finančne korporacije Pimco.

Senčne banke kujejo dobičke z nakupi državnih obveznic Pri senčnih bankah gre za investicijske sklade oziroma sklade, ki upravljajo premoženje, torej finančne institucije, ki opravljajo podobno vlogo kot banke, vendar zanje ne veljajo bančna pravila.

Upravljavci premoženja so največji kupci državnih obveznic, tudi slovenskih. Poglejmo za primer prodajo slovenskih državnih obveznic maja lani, ko smo izdali za milijardo dolarjev (730 milijonov evrov) petletnih obveznic in za 2,5 milijarde dolarjev (1,83 milijarde evrov) desetletnih dolarskih obveznic.

Največ slovenskih obveznic pokupijo upravljavci premoženja iz ZDA in Velike Britanije Po podatkih slovenskega finančnega ministrstva so bili upravljavci premoženja kupci 88 odstotkov petletnih obveznic in kar 91 odstotkov desetletnih obveznic. Med manjšimi kupci so bile še zavarovalnice in tuje centralne banke. Imen kupcev finančno ministrstvo ne navaja.

Glede na državo največ kupcev slovenskih obveznic – nekje od 70 do 80 odstotkov – prihaja iz ZDA in Velike Britanije, držav, kjer sta največji svetovni finančni središči, newyorški Wall Street in londonski City. V teh dveh središčih med drugim delujejo tudi tuje finančne korporacije.

Črna skala, ki vlada svetu Največja senčna banka na svetu, če jo tako poimenujemo, je ameriška finančna korporacija BlackRock, ki upravlja premoženje v vrednosti 3.100 milijard oziroma 3,1 bilijona evrov. Za primerjavo: ameriški proračun za leto 2014 bo po načrtih znašal 2,7 bilijona evrov (3,7 bilijona ameriških dolarjev).

Glede na orjaško količino premoženja, ki ga upravlja BlackRock, ne preseneča, da številni analitiki Larryja Finka, prvega moža te korporacije, označujejo za najvplivnejšega in najmočnejšega človeka na svetu. Kot pravijo, politiki in gospodarstveniki plešejo tako, kot žvižga širši javnosti neznani Fink – torej je nekakšen wallstreetski stric iz ozadja.

BlackRock ali Pimco – kdo je skrivnostni kupec? Finkov BlackRock je zanimiv tudi zato, ker ga je nemški časopis Die Welt omenil kot skrivnostnega kupca 1,5 milijarde evrov slovenskih obveznic novembra lani. Tednik Reporter pa je, pri čemer se je skliceval na finančne vire v Bruslju, kot kupca novembrskih obveznic navajal še enega velikana med upravljavci premoženja – sklad Pimco.

Ta sklad s sedežem v ZDA, ki je v lasti nemške zavarovalnice Allianz, upravlja premoženje v vrednosti 1,4 bilijona evrov. Poleg Pimca ima nemška zavarovalnica v lasti še Allianz Global Investors, ki upravlja premoženje, vredno 345 milijard evrov.

Preostali največji finančni velikani na svetu Veliki upravljavci premoženja so še ameriški State Street Global Advisors, ki upravlja 1,7 bilijona evrov, prav tako ameriški Vanguard Group, ki upravlja več kot 1,5 bilijona evrov premoženja, nemški Deutsche Bank (944 milijard evrov), švicarski UBS Global Asset Management (478 milijard evrov) …

Kako delujejo senčne banke? Poglejmo primer BlackRocka: finančni velikan vsepovsod po svetu nabira denar vlagateljev in ga spet vlaga povsod po svetu. Kot zanimivost, med vlagatelji je tudi ideolog grške Sirize Evklidis Cakalatos, ki javno sicer rad udriha čez "zlobni velekapital".

Senčne banke kupujejo delnice podjetij BlackRock dobičkov ne kuje samo z nakupom obveznic, torej s financiranjem javnega dolga zadolženih držav, ampak je tudi lastnik delnic številnih uspešnih podjetij povsod po svetu, med drugim tudi dobičkonosnih nemških industrijskih velikanov, kot je na primer Daimler.

Veliko denarja upravljajo tudi različni pokojninski skladi – zasebni in državni. Čeprav se pri ameriškem javnem dolgu, ki je velik skoraj 14 bilijonov evrov, največkrat omenja Kitajska (ima okoli 11 odstotkov ameriškega javnega dolga), pa so v resnici največji kupci ameriških obveznic domače finančne institucije, ki imajo v lasti skoraj 40 odstotkov javnega dolga.

Pokojninski skladi Največji posamični lastnik ameriških državnih obveznic je prav domači pokojninsko-invalidski sklad Social Security Trust Fund, ki je bil ustanovljen v času Rooseveltovega New Deala. Ta sklad se financira z davki.

Največji državni pokojninski sklad je sicer po podatkih spletne strani svetovalnega podjetja Towers Watson japonski državni pokojninski sklad, ki upravlja premoženje v vrednosti 950 milijard evrov.

Skladi z nafto bogatih držav Sledi norveški t. i. naftni sklad, uradno imenovan Državni pokojninski sklad – tujina (Statens pensjonsfond – Utland), kamor se stekajo dobički iz prodaje norveške nafte in zemeljskega plina. Ta sklad, ki po svojih etičnih pravilih ne sme vlagati v Izrael (zaradi politike judovske države do Palestincev) ter tobačna in orožarska podjetja, ima zbranih okoli 600 milijard evrov.

Tudi druge bogate naftne države, na primer Katar, kopičijo denar v svojih investicijskih skladih ter ga plemenitijo z naložbami v različna podjetja in projekte. Ne pozabimo: libijski državni investicijski sklad je bil pred državljansko vojno v Libiji večkrat omenjen kot rešitelj ljubljanskih Stožic.