Četrtek,
25. 8. 2022,
6.22

Osveženo pred

2 leti, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,59

96

Natisni članek

Natisni članek

žrtve napad vojna Rusija Ukrajina

Četrtek, 25. 8. 2022, 6.22

2 leti, 3 mesece

V Kijevu konec poveličevanja brutalne sovjetske preteklosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,59

96

Ulica v Kijevu | Eno izmed ulic so poimenovali po Londonu, prestolnici ene od najtrdnejših zaveznic Ukrajine. | Foto Reuters

Eno izmed ulic so poimenovali po Londonu, prestolnici ene od najtrdnejših zaveznic Ukrajine.

Foto: Reuters

183. dan vojne v Ukrajini. V ukrajinski prestolnici so danes preimenovali kar 95 ulic v okviru prizadevanj za odstranitev ruskih in sovjetskih krajevnih imen, je sporočil kijevski župan Vitalij Kličko. V Ukrajini so namreč že februarja, ko jih je Rusija napadla, začeli "derusifikacijo", kampanjo za odpravo dediščine stoletne vladavine Moskve.

Dnevni pregled pomembnih dogodkov:

21.34 V Kijevu preimenovali skoraj sto ulic
21.16 Jedrska elektrarna Zaporožje znova vzpostavila povezavo z električno energijo
19.14 Zelenski se je pogovarjal z Bidnom
18.23 Putin podpisal ukaz o povečanju števila vojakov v ruski vojski
17.22 Jedrsko elektrarno v Zaporožju odklopili iz električnega omrežja
16.51 V Latviji odstranili sovjetski spomenik zmage v drugi svetovni vojni
15.00 Bacheletova pozvala Putina, naj ustavi invazijo v Ukrajini
14.47 Guterres zagotovil, da ZN podpirajo misijo IAEA v Zaporožju
14.20 Rusija zagrozila Bosni in Hercegovini
13.54 Rusi so potrdili, da so napadli železniško postajo v Ukrajini. "Ubili smo 200 vojakov."
11.56 Simpatizer Ukrajine v Rusiji hotel izvesti teroristični napad
11.30 Rusi povečali sile v bližini elektrarne Zaporožje 
11.06 Število žrtev narašča
9.45 ZDA svarijo, da bi Rusija lahko v okupiranih delih Ukrajine kmalu izvedla referendume
8.17 Nedaleč od Kijeva odmevajo eksplozije
6.36 Podpredsednica srbske vlade: Lavrov nas zlorablja
6.32 V raketnem napadu na železniško postajo ubitih najmanj 22 in 50 ranjenih

21.34 V Kijevu preimenovali skoraj sto ulic

V ukrajinski prestolnici so danes preimenovali kar 95 ulic v okviru prizadevanj za odstranitev ruskih in sovjetskih krajevnih imen, je sporočil kijevski župan Vitalij Kličko. Odkar je Rusija februarja napadla Ukrajino, je ta namreč pospešila tako imenovano "derusifikacijo", kampanjo za odpravo dediščine stoletne vladavine Moskve, poroča agencija Reuters.

"Ovekovečiti bi morali spomin na pomembne zgodovinske dogodke Ukrajine, pa tudi na znane osebnosti in junake, ki so Ukrajino poveličevali in se borili za neodvisnost naše države," je na Telegramu zapisal župan Kličko. Dejal je, da proces "derusifikacije" še zdaleč ni končan, in obljubil, da bo kampanjo nadaljeval. 

Eno izmed ulic so poimenovali po Londonu, prestolnici ene od najtrdnejših zaveznic Ukrajine, drugo pa poimenovali "Ulica preporoda Ukrajine". Zamisel za to ime so dobili od ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega, ki je na dan neodvisnosti dejal, da se je Ukrajina, ko jo je Rusija napadla, "prerodila". 

Ulico, ki je prej nosila priimek sovjetskega obrambnega ministra, so preimenovali po ukrajinskem polku Azov, kar bo verjetno zelo razjezilo Moskvo, ki glasno zagovarja svojo sovjetsko zapuščino v Evropi.

Enota Azov, del nacionalne garde, je v Ukrajini močno cenjena, Moskva pa jo zaničuje. Rusija je skupino namreč obtožila skrajno desničarskih pogledov in jo označila za "teroristično organizacijo". To pa je razjezilo ukrajinske uradnike, ki svarijo, da bi lahko Rusija zdaj kršila temeljne pravice vojnih ujetnikov iz Azova.

21.16 Jedrska elektrarna Zaporožje znova vzpostavila povezavo z električno energijo

Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje, ki je sicer pod rusko okupacijo, je po prekinitvi zaradi bližnjih spopadov in požarov znova vzpostavila povezavo z električno energijo, poroča agencija Reuters. Da zadnja redna linija, ki jedrsko elektrarno oskrbuje z elektriko, znova deluje, so sporočili Združeni narodi.

Če povezava z električno energijo ne bi bila znova vzpostavljena, bi se lahko zgodil nov Černobil, so opozarjali številni.

19.14 Zelenski se je pogovarjal z Bidnom

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski se je danes pogovarjal z ameriškim kolegom Joejem Bindom in se mu zahvalil za njegovo "neomajno podporo". Njun pogovor je Zelenski označil kot "odličen".

V sredo je Biden Ukrajini napovedal novo skoraj tri milijarde dolarjev vredno vojaško pomoč, ki vključuje protiletalske rakete, topništvo, brezpilotna letala in radarsko opremo. Gre za največji paket ameriške vojaške pomoči doslej. Skupni znesek, ki so ga ZDA dostavile ali obljubile Kijevu, tako znaša več kot 13 milijard dolarjev. 

"Pogovarjala sva se o nadaljnjih korakih Ukrajine na naši poti do poraza agresorja in o pomembnosti, da Rusija odgovarja za vojne zločine," je Zelenski zapisal na svojem profilu na Twitterju.

18.23 Putin podpisal ukaz o povečanju števila vojakov v ruski vojski

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal ukaz o desetodstotnem povečanju števila vojakov v ruski vojski, ki naj bi po novem štela približno dva milijona ljudi. Uradnega razloga za povečanje števila zaposlenih v ukazu, ki bo začel veljati 1. januarja, niso navedli.

Število pripadnikov vojaškega osebja, vključno s pogodbenimi vojaki in naborniki, se bo po poročanju tujih tiskovnih agencij povečalo za 137 tisoč na približno 1,15 milijona. Preostanek je tako imenovano civilno osebje, zaposleno v vojski. Zadnje povečanje števila pripadnikov ruske vojske je bilo leta 2017, in sicer na 1,9 milijona, od tega je bilo približno milijon vojakov.

Odločitev prihaja dan po tem, ko je minilo pol leta od začetka ruskega napada na Ukrajino. V Kremlju zatrjujejo, da bojevanje poteka po načrtih. Medtem imajo zahodni analitiki drugačno mnenje o uspešnosti ruskih sil. Trdijo namreč, da so ruske izgube dosegle več deset tisoč vojakov, prav tako je ruska invazija izgubila svoj začetni zagon, ukrajinske sile pa vedno uspešneje hromijo logistiko ruske vojske.

17.22 Jedrsko elektrarno v Zaporožju odklopili iz električnega omrežja

Ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju, ki je pod ruskim nadzorom, so po poškodbi daljnovodov danes "popolnoma odklopili" iz ukrajinskega električnega omrežja, je sporočil ukrajinski operater Energoatom. "Dejanja zavojevalcev so povzročila, da je jedrska elektrarna prvič v svoji zgodovini popolnoma izključena iz električnega omrežja," je na Telegramu sporočil Energoatom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pojasnili so, da so jedrsko elektrarno odklopili iz omrežja, potem ko so požari na območju termoelektrarne, ki je v bližini, dvakrat povzročili prekinitev delovanja zadnjega daljnovoda, ki povezuje lokacijo z električnim omrežjem. Preostali trije daljnovodi "so bili pred tem poškodovani med terorističnimi napadi ruskih sil", so dodali.

Posledično so dva od šestih reaktorjev, ki še delujeta, izključili iz električnega omrežja. Zdaj si prizadevajo enega od reaktorjev znova priključiti v omrežje, so dodali v Energoatomu ter poudarili, da je oskrba jedrske elektrarne z električno energijo zagotovljena iz termoelektrarne. Prav tako delujejo varnostni sistemi.

Rusija je v začetku marca, le nekaj dni po začetku agresije na sosednjo državo, prevzela nadzor nad to največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki leži na jugu Ukrajine. Strani se medsebojno obtožujeta za obstreljevanja na območju, zaradi česar se krepi zaskrbljenost mednarodne skupnosti zaradi možnosti jedrske katastrofe. Kijev meni, da je Rusija elektrarno zasegla, da bi električno energijo preusmerila na krimski polotok, ki si ga je nezakonito priključila leta 2014.

Rusijo tudi obtožuje, da v elektrarni skladišči težko orožje in jo uporablja kot oporišče za napade na ukrajinske položaje. Moskva skladiščenje orožja zanika in trdi, da so na območju le ruske enote, ki zagotavljajo varnost. Združeni narodi so medtem pozvali k vzpostavitvi demilitariziranega območja, da bi zagotovili varnost lokacije in omogočili inšpekcije.

16.51 V Latviji odstranili sovjetski spomenik zmage v drugi svetovni vojni

V Rigi so danes odstranili sovjetski spomenik zmage v drugi svetovni vojni, ki je v Latviji že od osamosvojitve buril duhove. Ruska manjšina, ki pomeni približno 30 odstotkov prebivalstva te baltske države, je protestirala proti odstranitvi spomenika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V latvijskem parlamentu so 12. maja letos sprejeli zakon o odstranitvi vseh preostalih sovjetskih spomenikov in pomnikov do sredine novembra, s čimer se ne strinja ruska manjšina v državi. Odločitev parlamenta je takrat pojasnil predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve Rihards Kols, ki je dejal, da "zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer (...) Latvija ne more in ni dolžna ohranjati spomenikov sovjetske okupacije".

Vsako leto se je 9. maja pri spomeniku zbralo na tisoče etničnih Rusov, ki so se tam spominjali zmage nad nacistično Nemčijo leta 1945. Spomenik "osvoboditeljem sovjetske Latvije in Rige pred nemškimi fašističnimi napadalci" je bil postavljen leta 1985, prikazoval pa je vojake in žensko, ki so obkrožali osrednji obelisk. Večina Latvijcev pa je mnenja, da leto 1945 pomeni začetek sovjetske okupacije, ki se je končala šele leta 1991.

Že pred tem je skupina aktivistov leta 1997 poskušala spomenik porušiti z dinamitom, vendar je eksploziv nepričakovano eksplodiral in ubil dve osebi, še navaja AFP.

15.00 Bacheletova pozvala Putina, naj ustavi invazijo v Ukrajini

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je danes znova pozvala predsednika Vladimirja Putina, naj ustavi rusko invazijo na Ukrajino in njene "nepredstavljivo grozljive posledice za civiliste", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bacheletova, ki konec meseca odhaja s položaja, je šest mesecev od začetka ruske invazije 24. februarja zaznamovala z vztrajanjem pri odgovornosti za hude kršitve človekovih pravic v konfliktu, od katerih bi nekatere lahko pomenile celo vojne zločine.

"V sredo je minilo šest nepredstavljivo grozljivih mesecev za prebivalce Ukrajine, od katerih jih je moralo 6,8 milijona zapustiti svojo državo. Na milijone drugih pa je bilo notranje razseljenih," je dejala na novinarski konferenci v Ženevi in hkrati Putina pozvala, naj ustavi oborožen napad na Ukrajino.

Prav tako je Moskvo in Kijev pozvala, naj spoštujeta mednarodne človekove pravice in humanitarno pravo. Opozorila je, da se spopadi nadaljujejo ob nepredstavljivem tveganju za civiliste in okolje, tudi v bližini jedrske elektrarne v Zaporožju, in dodala, da bi bilo treba Zaporožje nemudoma demilitarizirati.

Njen urad je doslej zabeležil 5.587 ubitih in 7.890 ranjenih civilistov v spopadih, čeprav opozarja, da bo resnično število civilnih žrtev veliko višje. Med žrtvami je tudi približno tisoč otrok.

14.47 Guterres zagotovil, da ZN podpirajo misijo IAEA v Zaporožju

Združeni narodi so pripravljeni podpreti predlagano misijo inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v ukrajinski jedrski elektrarni v Zaporožju, ki je pod nadzorom ruskih sil, je v sredo zvečer tvitnil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

"Sekretariat ZN je pripravljen podpreti vsako misijo IAEA iz Kijeva v elektrarno," je zapisal Guterres. Ob tem je znova izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v jedrski elektrarni in njeni okolici ob nadaljevanju obstreljevanja, Rusija in Ukrajina se zanj  medsebojno obtožujeta. "Vsako nadaljnje zaostrovanje razmer bi lahko vodilo v samouničenje," je opozoril.

Rusija je v začetku marca prevzela nadzor nad to največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki leži na jugu Ukrajine, le nekaj dni po začetku agresije na sosednjo državo. Boji na območju povečujejo zaskrbljenost zaradi možnosti jedrske katastrofe, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Kljub načelnemu strinjanju obeh strani z obiskom strokovnjakov IAEA v jedrski elektrarni je inšpektorji še niso obiskali zaradi dileme, ali naj potujejo po območju, ki je v Ukrajini pod nadzorom ruskih sil, ali prek ukrajinskega ozemlja, kar bi bilo v skladu z mednarodnim pravom. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi se v nedavnem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom s tem strinjal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Rusko zunanje ministrstvo je medtem že večkrat obtožilo vodstvo ZN, da nasprotuje dogovoru, kar je Guterres v tvitu zanikal. O tem vprašanju sta v sredo v Istanbulu govorila tudi vodji IAEA in ruske državne jedrske agencije Rosatom, Rafael Grossi in Aleksej Likačev.

Britanski vojaški strokovnjaki medtem opozarjajo, da je Moskva pripravljena vse ukrajinske vojaške aktivnosti v bližini jedrske elektrarne uporabiti v propagandne namene. Medtem ko ruska vojska še naprej zaseda kompleks elektrarne, bodo "glavna tveganja za delovanje jedrskih reaktorjev verjetno še vedno motnje njihovih hladilnih sistemov, poškodbe rezervnega napajanja ali napake delavcev, ki delajo pod pritiskom", je britansko obrambno ministrstvo danes sporočilo v posodobljenem poročilu obveščevalnih služb.

14.20 Rusija zagrozila Bosni in Hercegovini

Rusija je zagrozila BiH s poslabšanjem odnosov med državama, potem ko je predsednik predsedstva BiH Šefik Džaferović na konferenci Krimske platforme potrdil polno podporo ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. Vprašanje Krima je po mnenju ruskega veleposlaništva v BiH že rešeno, politike pa je obtožila protiruskega delovanja.

Iz Moskve so stališče Sarajeva obsodili prek ruskega veleposlaništva v BiH oziroma prek sporočila na družbenem omrežju Facebook.

Vprašanje državne pripadnosti Krima, ki ga je Rusija okupirala in anektirala leta 2014, je po njihovem že zaprto, česar ne morejo spremeniti "nobeni napori in poskusi, ki jih spremlja glasno propagandno brbljanje". Rusko veleposlaništvo v BiH je ob tem obsodilo oblasti v Ukrajini, da promovirajo neonacistično ideologijo in podpihujejo sadistično ubijanje civilistov, bošnjaške politike pa označila za odgovorne za protirusko delovanje.

"Takšne uslužnosti do zahoda ne moremo razumeti ne mi ne naši številni sogovorniki iz absolutne večine islamskih držav," so pri ruskem veleposlaništvu v sredo zapisali na uradnem profilu na Facebooku. Dodali so, da Rusije nikakor ne zanima destabilizacija BiH. "Vse zgodbe o tako imenovanem slabem vplivu Moskve podpihujejo naši zahodni nasprotniki, ki si prizadevajo, da bi ob vseh sladkih besedah o 'evropskem raju' zadržali Bosno in Hercegovino v zatiranem, dobesedno zasužnjenem stanju," so še zapisali.

Na koncu so pozvali "partnerje iz BiH", naj bodo razumni in uravnoteženi, "v nasprotnem primeru bodo odgovornost za vse posledice hipotetičnega poslabšanja dvostranskih odnosov nosili tisti, ki jih ne vodijo osnovni interesi njihovih narodov in državljanov, temveč ukazi zunanjih mentorjev".

Zahodni voditelji so na torkovem virtualnem vrhu Krimske platforme potrdili, da nezakonite ruske priključitve Krima ne bodo nikoli priznali, in Moskvo opozorili pred novimi aneksijami. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je zagotovila, da bo Evropska unija Ukrajini v boju proti ruski invaziji pomagala in stala ob strani, dokler bo potrebno.

13.54 Rusi so potrdili, da so napadli železniško postajo v Ukrajini. "Ubili smo 200 vojakov."

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile zadele železniško postajo Chaplino v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk.  Trdijo, da so ubili 200 vojakov, Kijev pa trdi, da je bilo ubitih najmanj 25 civilistov, poročajo agencije. 

Raketa Iskander je "neposredno zadela vojaški vlak na postaji Chaplino v regiji Dnipropetrovsk, pri čemer je bilo ubitih 200 rezervistov ukrajinskih oboroženih sil", uničena je bila tudi oprema, je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo. Kijev je sporočil, da je bilo v ruskem napadu, katerega tarča je bilo stanovanjsko območje, ubitih 25 civilistov, a Rusija napade na civiliste zanika. 

11.56 Simpatizer Ukrajine v Rusiji hotel izvesti teroristični napad

Kot poroča neodvisni ruski portal Meduza, je FSB sporočil, da so v Kaliningradu prijeli moškega, simpatizerja Ukrajine, ki ga je rekrutiral Azov. Po podatkih FSB je moški načrtoval teroristične napade na ozemlju Rusije.

FSB tudi trdi, da je moški priznal svoje namere, in navaja, da je bilo proti njemu vloženih več obtožb, vključno s tisto za terorizem.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino so Rusi vedno znova trdili, da so preprečili napade "ukrajinskih teroristov in nacistov" na njihovo ozemlje.

11.30 Rusi povečali sile v bližini elektrarne Zaporožje

S fotografije, objavljene 21. avgusta, je razvidno, da so Rusi v bližini jedrske elektrarne Zaporožje povečali svoje sile, 60 metrov od reaktorja so postavili vojna vozila. 

11.06 Število žrtev narašča

Kyiv Independent poroča, da se je število žrtev ruskega obstreljevanja železniške postaje Čaplino povzpelo na 25. 

9.45 ZDA svarijo, da bi Rusija lahko v okupiranih delih Ukrajine kmalu izvedla referendume

Rusija bi lahko že ta teden začela izvajati referendume, s katerimi bi formalizirala svoj nadzor nad okupiranimi deli Ukrajine, je v sredo opozoril svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Pri tem je zatrdil, da je podpora Ukrajincev na omenjenih območjih za priključitev k Rusiji minimalna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"ZDA so izvedele, da je rusko vodstvo ukazalo uradnikom, naj se začnejo pripravljati na izvedbo referendumov v Hersonu, Donecku, Lugansku, Zaporožju in še posebej v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu," je dejal Kirby. Referendumi bi se lahko začeli v prihodnjih dneh ali tednih, prvega pa bi lahko napovedali še pred koncem tega tedna.

"Ker jim očitno ne uspeva doseči geografskih pridobitev znotraj Ukrajine, jih poskušajo doseči z lažnimi političnimi sredstvi," je dejal. Pri tem je zatrdil, da je podpora Ukrajincev na omenjenih območjih za priključitev k Rusiji minimalna.

Kot je dejal, pričakujejo, da bo Rusija poskušala manipulirati z rezultati teh referendumov in lažno trditi, da se Ukrajinci želijo pridružiti Rusiji. "Ključnega pomena bo, da se v realnem času odzovemo na te dezinformacije in se jim zoperstavimo," je poudaril in dodal se ruski uradniki zavedajo, da to, kar počnejo, ne bo legitimno in ne bo odražalo volje ljudi.

"ZDA in mednarodna skupnost so zelo jasno povedale, da kakršnikoli poskusi nadzora nad suverenim ukrajinskim ozemljem ne bodo veljali za legitimne," je dodal.

Ameriški obveščevalci trdijo tudi, da so ruski uradniki na zasedenih območjih zaskrbljeni, da se tamkajšnji prebivalci ne bodo udeležili glasovanja. Da bi se s tem spopadli, Rusi načrtujejo "obhodne rešitve", da bi dokazali uspeh, je dejal Kirby, ne da bi navedel kakršnekoli podrobnosti.

8.17 Nedaleč od Kijeva odmevajo eksplozije

Vodja regionalne vojaške uprave v Kijevu je objavil novico o nizu eksplozij. 

Oleksij Kuleba je dejal, da je Rusija sprožila raketni napad na okrožje Višgorod severno od središča mesta.

"Zabeležena sta bila dva napada," je dejal Kuleba. 

Območni načelnik je povedal, da žrtev in škode na stanovanjskih objektih ali infrastrukturnih objektih za zdaj ni.

Ukrajinske oborožene sile so pred tem sporočile, da je bilo v četrtek okoli 3. ure zjutraj slišati več eksplozij, prebivalce pa so pozvali, naj nemudoma poiščejo zatočišče.

6.36 Podpredsednica srbske vlade: Zlorabljajo nas

Zorana Mihajlović, podpredsednica srbske vlade, je ruskega vodjo diplomacije Sergeja Lavrova obtožila zlorabe Srbije v vojni proti Ukrajini. Dejala je, da Lavrov neuvedbo sankcij napačno predstavlja kot podporo Srbije. 

"Lavrov s svojimi izjavami zlorablja dejstvo, da Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji. Poskuša prikazati, da Srbija podpira ruski napad na Ukrajino. Srbija se je jasno odločila proti vojni v Ukrajini in to, da nismo uvedli sankcij proti Rusiji, kot je to storila vsa Evropa, kaže, da vodimo samostojno in neodvisno politiko," je v sporočilu za javnost, ki ga je posredovala agencija Beta, dejala Mihajlovićeva.

Srbska podpredsednica vlade Zorana Mihajlović je dejala, da Lavrov neuvedbo sankcij napačno predstavlja kot podporo Srbije. | Foto: Reuters Srbska podpredsednica vlade Zorana Mihajlović je dejala, da Lavrov neuvedbo sankcij napačno predstavlja kot podporo Srbije. Foto: Reuters

6.32 V raketnem napadu na železniško postajo ubitih najmanj 22 in 50 ranjenih 

Po prvih informacijah naj bi bilo 15 mrtvih, kasneje pa je ukrajinsko obrambno ministrstvo sporočilo, da se je število žrtev povzpelo na 22.

"Pravkar sem prejel informacijo o padcu ruske rakete na železniško postajo v okolici Dnjepropetrovska, na vagone na postaji Čaplino. Zagoreli so štirje potniški vagoni," je v včerajšnjem nagovoru Varnostnega sveta ZN dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Po njegovih besedah ​​je "umrlo najmanj 15 ljudi, okoli 50 pa jih je ranjenih". "Reševalci so odšli na teren, preverjajo, ali je število žrtev morda večje. To je naš vsakdan," je dodal Zelenski. 

Viktorija Azarenka
Sportal Azarenka zaradi pritožb Ukrajincev ne bo sodelovala na dobrodelnem turnirju
Novice Fajonova proti omejevanju turističnih vizumov za Ruse #video
Jedrska elektrarna
Novice Tudi Japonska razmišlja o vrnitvi k jedrski energiji
Novice Bizarne obtožbe na ruski televiziji: Ta država igra vlogo evropskega ISIS