Španski premier Rajoy: To stanje se mora končati

Po prepričanju Rajoya je stanje, ko se določene evropske države, denimo Nemčija, financirajo z negativno obrestno mero, medtem ko so donosi na državne obveznice držav, kot je Grčija, nepredstavljivo visoki, nevzdržno in ga je treba končati. Po Rajoyevih besedah je treba narediti vse, da "z vso jasnostjo in odločnostjo razbijemo dvome o nadaljnjem obstoju evra", ki ga španski predsednik vlade razume kot nepovraten projekt. Ob tem je pohvalil nemško kanclerko Angelo Merkel zaradi velike odločnosti pri reševanju evrske dolžniške krize.

"Preteči izziv je reševanje problemov stabilnosti evra in nadaljevanje evropskih integracij in mislim, da je na te probleme Merklova pripravljena," je bil optimističen Rajoy, ki bo Merklovo naslednji teden v Madridu tudi gostil. Rajoy sicer ni neposredno odprl vprašanja dodatne pomoči, a je priznal, da je Španija v težkem položaju in istočasno zagotovil, da jim ga bo uspelo rešiti. Španija bo v kratkem po vsej verjetnosti dobila prvi, 30 milijard evrov vreden obrok pomoči, ki bo v celoti znašala 100 milijard evrov.

Se lahko Španija sama reši?

Špansko gospodarstvo se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčilo za 1,3 odstotka. Julija pa so španske banke izgubile za 74 milijard evrov depozitnih vlog. V težkem položaju so tudi španske pokrajine, Katalonija je že zaprosila za 5 milijard evrov pomoči iz državnega sklada za reševanje pokrajin. Valencia pa je svojo prvotno prošnjo za 3,5 milijarde evrov zvišala na 4,5 milijarde. Po vsej verjetnosti pa bo za pomoč primorana zaprositi tudi Andaluzija.

Predsednik vlade pa vse do zdaj vztraja, da lahko Španija sama reši svoje probleme in da bo 100 milijard bruseljske pomoči absolutno zadostovalo za stabilizacijo španskega gospodarstva. Vendar se Rajoyeva vlada do zdaj ne more pohvaliti z dosežki pri reševanju 24,8-odstotne brezposelnosti, ki je najvišja v Evropski uniji, niti pri spopadanju s samo recesijo. Navkljub slabi kondiciji španskega gospodarstva so bili donosi na španski državni dolg eni najnižjih v zadnjih mesecih. A tudi to je predvsem zasluga predsednika Evropske centralne banke, Maria Draghija, ki je zagotovil, da bo ECB jeseni začela kupovati španske obveznice. Ni pa še povsem jasno, kaj vse bo Draghi zahteval v zameno za ta reševalni program. Nedvomno pa bodo od Špancev zahtevali strukturne reforme in zmanjševanje porabe.