Šotor, obvezna oprema protestnikov (foto)

Po velikih protivladnih protestih v Skopju je del protestnikov v središču mesta postavil šotore in tam nadaljujejo proteste. Toda to niso edini šotori v Skopju: nekaj ulic naprej so šotore postavili tudi pristaši premierja Nikole Gruevskega. Tako se je središče Skopja spremenilo v šotorišče.

V balkanskih prestolnicah pa je ta hip še eno protestno šotorišče. V Zagrebu že od lanskega oktobra šotorijo veterani in zahtevajo več pravic. Njihovo šotorsko naselje na Savski 66 je kot uradni naslov društva veteranov priznala celo hrvaška pošta. Veterani so odločeni, da če so v šotorih preživeli zimo, bodo še poletje. V šali so novinarjem dejali le, da bodo zdaj med svoje zahteve navedli še klimatske naprave.

Šotori za družbene spremembe Šotorsko protestiranje je očitno v zadnjih letih zelo popularno. Samo v zadnjih petih letih je bilo nekaj izjemno odmevnih šotorskih protestov. Leta 2011 se je tako začela arabska pomlad s šotori na trgu Tahrir v Kairu. Istega leta so s šotori protestirali še v Izraelu, kjer so mladi zahtevali cenejše možnosti stanovanja. Na Wall Streetu so v šotorih protestirali proti bankam in kapitalizmu, istočasno so tudi v Španiji izbruhnili veliki šotorski protesti proti varčevalnim ukrepom, krizi in kapitalizmu nasploh. Pri nas je bil tedaj protest v precej manjšem obsegu pred ljubljansko borzo – protestniki so kljub zimi postavili šotore in vztrajali skoraj pol leta.

Dve leti pozneje so postali slavni šotori na trgu Maidan v Kijevu, v katerih so sredi ukrajinske zime decembra 2013 bivali protestniki, ki so zahtevali novo Ukrajino. Od tedaj so šotori obvezna oprema vsakega velikega protesta.

Prvi šotorski protest v Perziji A če se zdi, da so protesti v šotorih nov pojav, to ne drži. Pred več kot sto leti, leta 1906, je tisoče ljudi šotorilo pred britansko ambasado v Perziji. Zahtevali so omejitev pooblastil šaha in demokracijo. Protest so pozneje imenovali perzijska ustavna revolucija. Protestniki so celo organizirali šolo, da so ljudi poučevali o demokraciji. Bili so uspešni: še isto leto so bile v Perziji prve volitve in sprejeli so ustavo.

Šotori za mir Pravi razmah šotorskih protestnikov je bil v osemdesetih letih. Najbolj znan je bil protest pred vojaško bazo v angleškem Berkshiru, kjer je Ženski mirovni kamp vztrajal skoraj deset let. V njem je v najboljših časih prebivalo 30 tisoč protestnic.

Istočasno, leta 1981, se je začel tudi šotorski protest pred Belo hišo, ki je trajal natančno 33 let, kolikor je v njem proti vsem vojnam protestirala Concepcion Connie Picciotto. Nazadnje se je upokojila pri 77 letih, ko je šotor podrla policija. V šotoru je proti vojni v Iraku leta 2005 protestirala tudi Cindy Sheehan, mati v Iraku ubitega vojaka. Šotorila je pred teksaško farmo tedanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha in je bila v mnogočem zaslužna za to, da se je spremenilo javno mnenje o iraški vojni.