Snowden si je s skrivanjem v Hongkongu kupil čas

Edward Snowden, 29-letnik, ki je s priznanjem, da je medijem izdal, kako ameriška vlada vohuni za državljani, za številne postal heroj, za ZDA pa izdajalec, je izginil. Ko sta Guardian in Washington Post z njegovim privoljenjem razkrila njegovo identiteto, se je Snowden skrival v Hongkongu, saj je ocenil, da ga bodo ameriške oblasti tam najtežje dosegle, a po zadnjih podatkih je Snowden zapustil svojo hotelsko sobo, njegova lokacija pa ni znana.

Snowden naj bi bil sicer še vedno v Hongkongu, a očitno se v hotelski sobi, kjer je z blazinami obložil vrata, da mu ne bi prisluškovali, ob vnašanju gesel v svoj osebni računalnik pa je nosil kapuco in dodatno pokril ekran in tipkovnico, ni več počutil varnega.

Snowden je po Bradleyju Manningu, ki mu na ameriškem vojaškem sodišču sodijo te dni, postal najbolj znani "whistleblower", saj je razkril, da ameriške obveščevalne in varnostne agencije z dovoljenjem sodišča spremljajo komunikacijo na milijone ameriških in tujih državljanov, od kraja in časa klicev do spletne komunikacije.

Peticijo za njegovo oprostitev podpisalo več kot 30.000 ljudi Ob posredovanju podatkov medijem je dejal, da ne želi živeti v svetu, kjer je vse, kar naredi in reče, posneto. Ker so ZDA proti njemu že sprožile kazenski postopek, je peticijo za njegovo oprostitev na spletu podpisalo že 30 tisoč ljudi, kljub temu pa po anketi Washington Posta večina Američanov meni, da je vladno nadzorovanje telefonskih klicev sprejemljivo, če gre za boj proti terorizmu.

Po poročanju hongkonške televizije je Snowden hotel v Hongkongu zapustil v ponedeljek ob dvanajstih, Guardianov novinar Ewen MacAskill pa verjame, da Snowden še ni zapustil Hongkonga. Čeprav ima Kitajska z ZDA podpisan sporazum o predaji iskanih oseb, bi to lahko trajalo mesece. Snowden naj bi v Hongkong prispel 20. maja, njegova viza pa je verjetno veljavna 90 dni.

Njegovo razkritje je sprožilo številne državne afere, v Veliki Britaniji so predvsem glasne obtožbe, da je britanska obveščevalna agencija GCHQ uporabljala ameriški program prizma za vohunjenje britanskim državljanom, britanski zunanji minister William Hague pa je zato odpovedal svoj uradni obisk ZDA in naslovil parlament, da bi zanikal obtožbe.

Ameriška vlada bo nadaljevala z nadzorom, Evropejci bodo spraševali Ameriški mediji navajajo besede neimenovanih vladnih predstavnikov v ZDA, da se programi nadzora nad državljani v imenu vojne proti terorizmu po zadnjih razkritjih ne bodo spreminjali. Kopičenje zasebnih podatkov o ljudeh vzbuja skrbi v Evropi in ameriški predsednik Barack Obama bo moral o tem že kmalu govoriti v Berlinu.

Evropski sogovorniki bodo o razkritih programih zbiranja telefonskih podatkov in nadzoru interneta spraševali ameriške kolege na ministrskem srečanju v Dublinu konec tega tedna. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Seibert je napovedal, da bo o tem govora tudi med Obamovim obiskom Berlina 18. junija.

Pred Obamovim tiskovnim predstavnikom težka naloga Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je na novinarski konferenci uprizoril pravi slalom, ko se je izmikal jasnim odgovorom na vprašanja o programih in o usodi 29-letnega Edwarda Snowdena. Dejal je, da Obama podpira javno debato o tem, obenem pa ni znal odgovoriti, kako naj bi se debata sicer začela brez uhajanja informacij o programih v javnost.

Predsedniški kandidat Barack Obama je leta 2007 in 2008 nasprotoval podobnim postopkom administracije Georgea Busha mlajšega, predsednik Barack Obama pa jih je celo razširil. Carney je novinarje spomnil, da Obama vodi nadzor z nadzorom sodišč in kongresa, želi zapreti Guantanamo in je prepovedal mučenje.

Novinarji napovedujejo nova razkritja Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper je dejal, da uhajanje informacij krši sveto zaupanje v ZDA. Novinar Guardiana Glenn Greenwald mu je preko twitterja odgovoril, naj melodramo prihrani za prihajajoče zgodbe. To pomeni verjetno, da je Snowden posredoval še kaj več kot le sodni nalog o nadzoru strank podjetja Verizon in shemo nadzora nad internetom.

Prišlo je tudi že do prvih tožb. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je skupaj s pravno fakulteto univerze Yale vložila tožbeno zahtevo za objavo informacij o tem, kako vlada upravičuje svoje zahteve za nadzor. Odvetnik Larry Klayman pa toži vlado zaradi škode po nepooblaščenem zbiranju podatkov milijonov ljudi.

Problematični so pogodbeni sodelavci kot Snowden Razvnela se je tudi razprava o zunanjih pogodbenih sodelavcih, kot je bil Snowden, in podjetjih, ki jih zaposlujejo. V Snowdenovem primeru je bilo to "svetovalno" podjetje Booz Allen Hamilton, ki je nekdanjemu vojaku brez srednješolske diplome plačevalo 200.000 dolarjev na leto.

Urad nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti ima podatke, da je imelo lani v ZDA 4,9 milijona ljudi dostop do zaupnih podatkov, od tega jih je bilo 1,1 milijona zaposlenih v zasebnih podjetjih. Lani je imelo dostop do strogo zaupnih podatkov skoraj pol milijona zunanjih sodelavcev vlade.

Kako je lahko terorizem za nekoga tudi dober, priča podatek, da je podjetje Booz Allen z 25.000 zaposlenimi lani ustvarilo 5,9 milijarde dolarjev prihodkov in celo 240 milijonov dolarjev dobička, čeprav 98 odstotkov denarja dobi iz proračuna. Eden od nekdanjih direktorjev podjetja, ki je v večinski lasti podobne korporacije velikih in mogočnih Carlyle Group, je bil tudi James Clapper.

Peking lahko zavrne izročitev Na podlagi sporazuma iz leta 1996 Hongkong ZDA izroča iskane osebe, zato je Regina Ip, nekdanja vodja varnostne službe v Hongkongu, dejala, da bi bilo za Snowdena bolje, da zapusti Hongkong, saj mora posebno administrativno območje Kitajske upoštevati sporazum. Ipova sicer ni izdala, ali so ZDA že zaprosile za predajo Snowdena, in dodala, da dvomi, da se bo to zgodilo tako hitro. Postopki za izročitev bi znali namreč v Hongkongu trajati precej dolgo, saj hongkonške oblasti primerov ne morejo več predajati Združenim narodom, kot so to počele v preteklosti. Pravno neurejene razmere bi lahko Snowdenu kupile precej časa pri izogibanju ameriškim oblastem.

Kljub sporazumu pa lahko tako Hongkong in Kitajska zavrneta izročitev Snowdena ZDA. Kitajska namreč z ZDA nima podpisanega sporazuma o izročitvah, medtem ko je Hongkong pri pogajanjih vztrajal, da v sporazumu ostane člen, da mora v določenih primerih dovoljenje za izročitev dati Peking, in sicer ko gre za primere, povezane s kitajsko obrambo, zunanjimi zadevami ali zadevami v javnem interesu. Hongkong in Peking imata prav tako pravico zavrniti izročitev, če jo označita za politično motivirano. Te določbe naj bi sicer veljale le za kitajske državljane. Hongkong je sicer v preteklosti nekatere prošnje za izročitev brez podanih razlogov zavrnil.

Četudi Hongkong odobri izročitev Snowdena, ima Peking pravico veta, saj kljub avtonomiji Hongkonga Peking ostaja glavna avtoriteta pri zunanjih zadevah in nacionalni varnosti. Kljub temu poznavalci menijo, da se Kitajska po nedavnem srečanju predsednikov Obame in Xi Jinpinga ne bo želela vmešavati v ameriške notranje zadeve. Snowden se sicer zaveda, da so vse njegove možnosti slabe, da ga lahko še vedno ugrabi CIA ali kateri od podizvajalcev. Omenil je celo možnost plačanih zločincev.

Snowden, ki je v ponedeljek zapustil hotel Mira, je zdaj na begu, hongkonške oblasti pa posameznih primerov ne komentirajo, zato ni znano, ali je Snowden sploh še v Hongkongu.

Mu bo azil ponudila Islandija? Snowden upa, bo azil lahko poiskal v Islandiji, kjer sta vodji islandske iniciative za sodobne medije Birgitta Jonsdottir in Smari McCarthy že javno izjavila, da se v organizaciji čutijo dolžne, da zaščitijo Snowdena po svojih najboljših močeh, saj se sami borijo za zaščito zasebnosti in širitev transparentnosti vladnega delovanja.

Kmalu naj bi se sestali z novo notranjo ministrico Hanno Birno Kristjansdottir, s katero bodo pripravili vse potrebne dokumente, če bo Snowden zaprosil za azil. Jonsdottirjeva ima sicer kot članica piratske stranke v novi, desni vladi manj moči kot nekoč, pri WikiLeaksu pa so prav tako skeptični, da bo nova politična garnitura naklonjena varovanju žvižgačev.

Medtem je Rusija sporočila, da bi razmislila o odobritvi azila za Snowdena, če bi zaprosil zanj. "Ravnali bomo glede na to, kaj se bo dejansko zgodilo. Če bomo prejeli takšno prošnjo, bomo o njej razmislili," je poudaril tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.

Okoli 75 držav brez sporazuma o izročitvi z ZDA Približno 75 držav nima podpisanih formalnih sporazumov z ZDA o izročitvi, vendar pa so večinoma pripravljene sodelovati v zameno za druge usluge. Zato so morda med boljšimi možnostmi za Snowdena tri države, Ekvador, Venezuela in Kuba, ki sicer imajo podpisane sporazume z ZDA, a so že v primeru Assangea pokazale, da so pripravljene pomagati žvižgačem. Prav Ekvador je avgusta 2012 azil podelil Assangeu, ki trenutno prebiva na ekvadorski ambasadi v Londonu.

Če se Snowdenu uspe izogniti dolgi roki ameriškega prava, pa ga morda čakajo tudi zunajsodne sankcije, ki so sestavni del operacij ameriških obveščevalnih služb. Snowden je tako za Guardian dejal, da se proti najmočnejši obveščevalni agenciji ni mogoče boriti brez tveganja hudih povračilnih ukrepov. "Če te hočejo dobiti, te bodo dobili še pravočasno," je dejal, medtem ko je Barton Gellman za Washington Post zapisal, da je bilo v pogovorih s predstavniki NSA-ja čutiti, da bo Snowden za svoja dejanja še plačal.

Ogrožena tudi življenja novinarjev Snowden je celo prepričan, da ni ogroženo samo njegovo življenje, temveč da so bila pred objavo ogrožena tudi življenja novinarjev, ki so raziskovali dokumente, ki jim jih je posredoval. Po njegovem mnenju so ameriške obveščevalne službe namreč pripravljene ubiti sporne osebe, da bi preprečili nadaljnje širjenje zaupnih informacij.

Čeprav bi Snowdenu lahko očitali paranoičnost, pa je ameriški novinar Steve Steven Celmons na washingtonskem letališču ujel pogovor dveh uradnikov obveščevalne službe, ki sta dejala, da bi morala tako Snowden kot Glen Greenwald, Guardianov novinar, ki je prvi poročal o zgodbi, "izginiti". Čeprav naj bi nekdo dejal, da pravi vohuni ne govorijo tako, je Snowden za Guardian dejal, da je sam vohun in da je to način, kako govorijo. "Logika vohunov je, da je bolje nekoga brcniti z letala, kot pa ga pripeljati pred sodišče. Gre za avtoritativen način razmišljanja."