Četrtek, 12. 4. 2018, 12.54
6 let
Smrtna kazen: lani usmrtili tisoč ljudi, Kitajska skriva podatke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,84
8
Medtem ko je smrtna kazen v 106 državah zgodovina, Kitajska število obsojenih na smrt skriva pred javnostjo. V tej državi naj bi na smrt vsako leto obsodili več tisoč ljudi. Na splošno pa je število usmrtitev v lanskem letu po svetu padlo, rast opažajo le na Vzhodu.
V letu 2017 je bilo po svetu v 23 državah usmrčenih 993 ljudi, kar je za štiri odstotke manj kot leto prej, kaže poročilo nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI). Lani so v 53 državah sveta na smrt obsodili 2.591 ljudi (leta 2016 je bilo na smrt obsojenih 3.117 ljudi). Ti podatki pa niso popolni, saj ne vključujejo Kitajske, ker ta podatkov ne razkriva. Tam je bilo v minulem letu po neuradnih podatkih na smrt obsojenih več tisoč ljudi. Na svetu je sicer trenutno na smrt obsojenih še vedno kar 21.919 ljudi.
Na Vzhodu število usmrčenih še narašča
Do danes je 140 držav odpravilo smrtno kazen bodisi v svojih zakonih bodisi v praksi, kar kaže, da željo po odpravi smrtne kazni delijo kulture in družbe v skoraj vseh regijah sveta, navaja poročilo. Kljub temu pa narašča razcep med državami, saj število usmrčenih še vedno strmo narašča na Vzhodu. Filipini si na primer prizadevajo za ponovno uveljavitev smrtne obsodbe, ki je zakonsko prepovedana od leta 2006.
Kitajska zavita v skrivnost
Kitajska, ki letno na smrt obsodi več tisoč ljudi, ostaja s podatki o usmrtitvah še vedno skrivnostna. Država, ki se sicer sklicuje na preveč široko zastavljene zakone, še naprej vzdržuje popolno tajnost glede števila usmrčenih. "Kitajska vlada zatrjuje napredek pri zmanjševanju števila usmrtitev s pomočjo delnih razkritij in nedokazljivih trditev, hkrati pa vzdržuje absolutno tajnost. To je načrtno zavajanje," je ob znanih dejstvih dejal generalni sekretar organizacije AI Salil Shetty.
Nova razkritja kažejo tudi na porast usmrtitev v Maleziji in Vietnamu. Na skrivaj je bilo tako v Vietnamu usmrčenih kar 429 ljudi, v Maleziji pa so ob parlamentarnih pritiskih priznali, da njihove smrtne kazni dosegajo tisoče. Med postopki tovrstnega akta še vedno prevladujejo obglavljanje, obešanje, smrtonosna injekcija in ustrelitev na zasebnih krajih, medtem ko se denimo Severna Koreja in Iran še vedno poslužujeta javnih usmrtitev. Kljub neznanemu številu usmrčenih je znano, da Kitajska ostaja pripadnica injekcijskih usmrtitev, ki so se v zadnjih letih povzdignile celo nad ustrelitve.
Smrt samo hitra rešitev
Ukrepi za zmanjšanje so trčili v interese tudi v državah zagovornicah smrtne kazni. V Iranu, ki po letnih analizah na smrtno kazen še vedno obsodi tudi mladoletne, se je število zmanjšalo za dobro desetino. Ukrepi so bili sproženi tudi v Pakistanu in Savdski Arabiji, ki po zadnjih podatkih še vedno ostaja najvišje na Bližnjem vzhodu.
''Močni voditelji si izvršujejo pravico, ne usmrtitev. Smrtna kazen je simptom kulture nasilja, ne njena rešitev,'' je za Amnesty International povedal Shetty, ki poudarja, da z nehumanostjo in političnimi režimi, ki jo dopuščajo, smrtna obsodba ne bo nikoli v celoti odpravljena. Kljub njenemu zmanjšanju tovrstna odločitev v številnih državah predstavlja samo hitro in instantno rešitev za odpravo določenega problema.
Smrtna kazen za Slovenijo zgodovina
Slovenija je svojo zadnjo usmrtitev izvršila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, skupaj z izreki smrtnih kazni pa ostala v zgodovini nekdanje Jugoslavije vse od leta 1989. Kazen za najhujša dejanja v Sloveniji je tako danes do 30 let zapora.
8