Slovenija in Madžarska – sosedi brez velikih zgodovinskih travm

Od vseh sosednjih držav ima Slovenija prav z Madžarsko najkrajšo mejo. Ta zemljepisna danost se odraža tudi v intenzivnosti stikov med obema narodoma. Od vseh sosednjih jezikov je prav madžarščina med Slovenci še najmanj poznan jezik (na to močno vpliva tudi dejstvo, da ne gre za indoevropski, ampak ugrofinski jezik). Če odštejemo dvojezično oziroma narodnostno mešano območje v Prekmurju, kjer živi madžarska manjšina, je v Sloveniji znanje madžarskega jezika v primerjavi z nemščino, italijanščino ali hrvaščino skoraj enako nič. Ločen razvoj ogrskih Slovencev Od Slovencev je imel v zgodovini tesne stike z Madžari le majhen, najbolj vzhodni del naroda, ki je živel onstran Mure, v Slovenski krajini oziroma Prekmurju. Ti so bili od naselitve Madžarov v Panonsko nižino, tj. od okoli leta 900, del madžarske oziroma ogrske države. Ločen razvoj prekmurskih Slovencev se je končal šele s koncem prve svetovne vojne oziroma porazom in razpadom Avstro-Ogrske. Niso pa vsi ogrski Slovenci postali del novoustanovljene južnoslovanske države. Tretjina Slovenske krajine je namreč ostala pod Madžari. Gre za Slovence, ki živijo okoli reke Rabe, tj. za porabske Slovence. S Trianonsko mirovno pogodbo je Madžarska na račun sosednjih držav (Kraljevina SHS, Romunija, Češkoslovaška, Avstrija) izgubila tretjino prebivalstva in dve tretjini ozemlja. Za madžarskimi mejami je tako ostalo več kot tri milijone Madžarov. Velik del Madžarov je bil vključen tudi v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, med njimi tudi nekaj tisoč prekmurskih Madžarov. Madžari leta 1941 okupirali Prekmurje Trianonska mirovna pogodba je v kolektivnem spominu Madžarov ena od največjih, če ne največja travma. Zato ne preseneča, da so bile po prvi svetovni vojni močne težnje po reviziji pogodbe in spremembi meja. Prav zaradi uresničitve teh teženj so Madžari postali zavezniki nacistične Nemčije. To zavezništvo jim je omogočilo, da se za nekaj let zasedli del ozemlje, ki so ga izgubili s Trianonsko mirovno pogodbo. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 so madžarske sile okupirale tudi Prekmurje. Po drugi svetovni vojni je Madžarska tako kot Titova Jugoslavija postala komunistična diktatura. Dejstvo, da sta bili obe državi del socialističnega tabora, je bilo najprej ugodno za slovensko manjšino v Porabju, toda po resoluciji Informbiroja leta 1948, tj. po sporu Jugoslavije s Stalinom, se je položaj slovenske manjšine zelo poslabšal. Razmere za manjšino so se otoplile šele konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, z novo madžarsko ustavo iz leta 1972 pa se je izboljšal tudi položaj slovenščine. Še bolj so se izboljšale razmere z demokratičnimi spremembami na Madžarskem. Oktobra 1990, po razpadu Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, je bila v Gornjem Seniku ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, ki ima sedež v Monoštru.

Nerešena manjšinska vprašanja Na področju varstva manjšin v obeh državah sta Ljubljana in Budimpešta že leta 1992 podpisali sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine v Sloveniji, ki pa še ni v celoti uresničen.

V primerjavi s Slovenijo, kjer imajo Madžari v parlamentu svojega poslanca, poslanca slovenske manjšine v madžarskem parlamentu ni. Tudi finančni položaj slovenske manjšine ni rožnat, saj Madžarska za porabske Slovence namenja manj denarja kot Slovenija za prekmurske Madžare. Kot jara kača se vleče tudi gradnja ceste Gornji Senik‒Verica, ki bi pomembno povezala Slovence v Porabju. Po zadnjih zagotovilih madžarske strani bo predvidoma zgrajena novembra.

Število Slovencev v Porabju z leti upada. Po madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001 je govorilo slovensko 3.108 prebivalcev Madžarske, 3.429 pa jih je navedlo slovensko poreklo, po popisu iz leta 2011 pa živi v Porabju 2.820 pripadnikov slovenske manjšine. V Sloveniji se je po popisu prebivalstva leta 2002 za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6.243 oseb, 7.713 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Tudi število pripadnikov madžarske manjšine upada.

Tesni stiki med državama Slovenija je imela po letu 1991 z Madžarsko od vseh sosed še najmanj sporov in odprtih vprašanj. Med narodoma tudi ni bilo sovražnih dejanj. Vsaj v delu slovenske javnosti je sicer ugled Madžarske, potem ko je oblast v naši vzhodni sosedi prevzela stranka Fidesz Viktorja Orbana, upadel, a to ni resneje ogrozilo slovensko-madžarskih odnosov.

Tudi objava razvpitih izjav off the record slovenskega premierja Boruta Pahorja junija 2011, ko je v pogovoru z nekaj izbranimi slovenskimi novinarji Orbanu napovedoval skorajšnji politični pogreb, ni povzročila resnejše zamere madžarske strani.

Medsebojni državniški obiski so pogosti – tako obiski predsednikov vlad kot predsednikov držav. Leta 2007 in 2009 je bilo tudi nekaj skupnih sej slovenske in madžarske vlade. Danes pa bo madžarski predsednik Janos Ader na uradnem obisku v Sloveniji, kjer ga bo gostil predsednik republike Borut Pahor.

Slovenski primanjkljaj v menjavi z Madžarsko Med vsemi sosedami ima Slovenija najšibkejše gospodarske odnose prav z Madžarsko, saj je ta šele naš šesti trgovinski partner (vse tri drugi sosede so uvrščene višje). Po podatkih je obseg blagovne menjave med državama v letu 2012 dosegel skoraj 1,6 milijarde evrov, pri čemer je vrednost slovenskega izvoza znašala 551,482 milijona evrov, vrednost uvoza pa 997,642 milijona evrov. Slovenija sicer v blagovni menjavi z Madžarsko tradicionalno opaža primanjkljaj.

Več je tudi madžarskih naložb v Sloveniji kot slovenskih na Madžarskem. Najpomembnejše podjetje v Sloveniji z madžarskim kapitalom je MOL Slovenija, ki je v zadnjih letih okrepilo svojo prisotnost na slovenskem trgu z nakupom Tuševih črpalk. Največja madžarska naložba v zadnjih letih pa je sodelovanje podjetja Trigranit pri gradnji potniškega centra Emonika. Ta bi moral biti zgrajen do konca leta 2012, a se gradnja še ni začela. Se pa je slovenska vlada odločila, da bo pri projektu sodelovala s pomočjo 25 milijonov evrov.