Slovenec v Barceloni: Podobe starejših žensk s krvavimi glavami so šokirale vse

S Slovencem, ki v Barceloni živi in dela že od leta 2013, smo se pogovarjali o dogajanju med referendumom, ko je španska policija ponekod z nasiljem preprečila Kataloncem, da bi glasovali na referendumu, za katerega je špansko ustavno sodišče odločilo, da je nezakonito. Katalonske oblasti so referendum vseeno izvedle, špnaske pa so se odločile, da ga na vsak način - tudi z nasiljem - preprečijo. Kljub nasilnim prizorom iz Katalonije pa je bil odziv EU in evropskih voditeljev medel.

Preberite še:
Podobnosti in razlike med slovensko in katalonsko potjo do samostojnosti

Kaj bi odcepitev gospodarsko močne Katalonije pomenila za gospodarstvo Španije?

Kdo vse si v Evropi želi neodvisnosti #video

Se bo Španija razletela na kose?

Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Kako ste vi doživljali referendumski dan? Ste bili presenečeni nad nasiljem španske policije?

To je bil prav poseben dan in čutiti je bilo napetost v zraku, k čemur je pripomoglo tudi muhasto vreme (deževalo je večino dneva). Jaz sem se odločil, da grem malo pred 10. zjutraj na fitnes z javnim kolesom kot po navadi. Na poti od doma - živim v Ravalu, ki je eden izmed treh delov starega mesta - sem najprej šel peš mimo dveh šol, ki sta služili kot volišče, in videl na stotine ljudi, kako mirno čakajo v vrsti in katalonska policija jih je opazovala, a ni intervenirala. V Eixamplu, kjer je moj fitnes, sem se peljal mimo šole na ulici Pau Claris, kjer je par ur kasneje španska policija zelo agresivno intervenirala in ranila številne ljudi, vključno z babicami in starejšimi.

To me je zelo šokiralo, čeprav ne popolnoma presenetilo, saj je španska policija znana po pretirani uporabi sile, predvsem v primeru protestov ali pa na primer z migranti v enklavah Ceuta in Mellilla na jugu.

Kljub slabemu vremenu in nezakonitosti referenduma glede na trenutno špansko ustavo, na podlagi česar so španske oblasti vdrle v regionalni elektronski volilni sistem in zaprle 14 odstotkov volišč, je bila udeležba večja, kot sem pričakoval (2,2 milijona od 5,3 milijona volilnih upravičencev). Večina je enostavno hotela imeti možnost izraziti svojo voljo, ne glede na to, ali so bili za neodvisnost ali enostavno nezadovoljni s trenutno situacijo, tj. nobenega dialoga med centralno vlado v Madridu in katalonsko vlado v Barceloni.

Kot Slovenec ste verjetno vse skupaj spremljali tudi skozi prizmo tega, kar se je v Sloveniji dogajalo pred 26 leti. Ste zato doživljali referendum še posebej čustveno?

Da, res je, da smo Slovenci mogoče malo bolj dovzetni za situacijo Kataloncev kot mnogi drugi. Predvsem dejstvo, da se Katalonci definirajo kot narod na podlagi katalonskega jezika, kulture in zgodovine, je nekaj, kar imamo skupnega.

Foto: Reuters Ko sem prvič živel v Barceloni med letoma 2005 in 2006 kot evropski prostovoljec, sem se podrobneje seznanil z njihovo situacijo, se naučil njihovega jezika in razumel, da kar si večina Kataloncev želi, ni nujno neodvisnost, ampak spoštovanje in priznanje, da so svoj narod, ki si želi pisati svojo sodbo.

Pred 12 leti je bilo število tistih, ki so za neodvisnost, manj kot četrtina, danes pa skoraj polovica. Po včerajšnjem dogajanju bo ta številka verjetno še zrasla, saj sem opazil na socialnih omrežjih, da veliko mojih katalonskih prijateljev, ki niso bili za neodvisnost, zdaj vidijo to kot edino možnost.

Kakšno je bilo sicer vzdušje v Barceloni v dnevih pred referendumom? So ljudje pričakovali, da se bo španska policija odzvala z nasiljem? Kakšno je vzdušje zdaj? So ljudje zaradi nasilja še toliko bolj odločeni, da se odcepijo?

Vzdušje je bilo napeto že nekaj časa, zlasti od 20. septembra dalje, ko je španska policija vdrla v nekatera katalonska ministrstva in aretirala ljudi, ki so bili po njihovem povezani z organizacijo referenduma.

Takrat so številni spontano odšli na ulice, da protestirajo proti takim ukrepom. Dejstvo, da so španske oblasti poslale dodatnih 4.000 policistov (Guardia Civil) v Barcelono in jih stacionirali na ladji v pristanišču, je bil jasen znak, da brez nasilja na dan referenduma ne bo šlo.

Vseeno pa so podobe starejših žensk s krvavimi glavami in modricami šokirale vse. Veliko Špancev iz drugih delov države je na socialnih omrežjih izrekalo ogorčenje in sramoto ter zahtevalo odstop ministrskega predsednika Rajoya. V Kataloniji pa so po včerajšnjih dogodkih še bolj odločeni, da se odcepijo in gredo svojo pot. Katalonski predsednik Puigdemont je sinoči razglasil, da je 90-odstotna podpora (ali dva milijona glasov) dovolj jasen znak in mandat za neodvisnost. Kaj se bo zgodilo zdaj, ne vemo, razen tega, da so za 3. oktober sklicali splošno stavko.

Foto: Reuters Kakšna so vaša pričakovanja za naprej, kaj mislite, da se bo zgodilo? Bi lahko prišlo do stopnjevanja nasilja?

Vse opcije so odprte in dejansko ne vemo, kaj se bo zgodilo. Od vsega začetka je bilo jasno, da nobena stran ne more prevladati in da bo potreben kompromis. Vendar pripravljenosti za dialog ni bilo, zlasti s strani španske vlade pod vodstvom desno-sredinske Ljudske stranke (Partido popular), ki želi za vsako ceno zaščititi ustavo iz leta 1978.

Španija je asimetrična federacija z močno centralno oblastjo in določenimi pristojnostmi regionalnih oblasti, vendar se te med seboj razlikujejo. Tako imata na primer Baskija in Navarra več fiskalnih pristojnosti kot preostale regije, vključno s Katalonijo.

Upam, da bo EU znala posredovati in zahtevati mirno rešitev spora, ki zahteva odprt dialog in priznanje, da trenutna situacija ni vzdržna. Žal ne vidim politične volje s strani trenutne španske vlade za spremembe, tako da se bojim, da bomo v naslednjih dneh in tednih videli eskalacijo nasilja na podlagi številnih protestov in stavk.