Podobnosti in razlike med slovensko in katalonsko potjo do samostojnosti

"Glavna razlika je, da je Španija demokratična država, Jugoslavija to ni bila," izpostavlja poznavalec katalonskih razmer, zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič. "Španija je decentralizirana unitarna država, Jugoslavija pa je bila federacija. Da bi si lahko predstavljali vzporednice, bi si lahko zamislili, da bi se Slovenija odcepila ne od SFRJ, ampak od Kraljevine Jugoslavije. Tu se moramo vprašati, ali smo Slovenci imeli pravico do samoodločbe le, ker je bila Jugoslavija federalistična," ugotavlja Lisjak Gabrijelčič.

Ključno je vprašanje samoodločbe nekega naroda. "Argument piscev 57. številke Nove revije in slovenskih osamosvojiteljev je vedno bil, da ima Slovenija neodtujljivo pravico do samoodločbe, ne glede na to, ali to pravico priznava tudi jugoslovanska ustava ali ne," poudarja zgodovinar.

Preberite še:

Katalonski premier tik pred referendumom: Potrebujemo mediatorja

Lisjak Gabrijelčič trdi, da so si zlasti Primorci in Katalonci po duhu zelo podobni. "Brda ali Kras imajo neverjetno podobno kulturo in miselnost kot Katalonija. Imajo podobno izkušnjo nacionalnega zatiranja in širokega ljudskega antifašizma, pri čemer je tudi pri njih ta antifašizem vseboval represijo do drugače mislečih, komunistični teror in podobno." Foto: Bojan Puhek Gospodarsko najmočnejša

Vzporednice med Katalonijo in Slovenijo v Jugoslaviji so očitne: je ena najbogatejših regij v Španiji, ima 16 odstotkov prebivalcev, proizvede pa okoli 20 odstotkov španskega BDP, ustvari 25 odstotkov izvoza in privabi 25 odstotkov vseh tujih turističnih obiskov v državi.

"Imajo svoj jezik, hkrati pa je uradni jezik v Španiji le španščina. Po španski ustavi katalonščina ne more biti edini uradni jezik v Kataloniji, na sodiščih se govori le špansko, če ni na razpolago sodnika, ki govori katalonsko," jezikovno zapostavljenost Kataloncev opisuje Lisjak Gabrijelčič. "Španska ustava pravi, da ima vsak državljan pravico in dolžnost, da obvlada španski jezik, zato Katalonci ne morejo dobiti na primer dokumentov v katalonščini."

Preberite še:

• Se bo Španija razletela na kose?
• Kaj bi odcepitev gospodarsko močne Katalonije pomenila za gospodarstvo Španije?
• Katalonka, ki v polfinalu ni navijala za Špance, ampak za #mojtim

Novinarka: Nataša Jager Radin / Video: Planet TV

Ponovna centralizacija države

Sogovornik podobnost vidi tudi v centraliziranosti države. "Tako v Jugoslaviji kot v Španiji je – ne enako, ampak podobno – v zadnjih letih prišlo do obrata nazaj k centralizaciji. Katalonija si želi več, predvsem pa bolj zagotovljene pristojnosti, na državni ravni pa se je začela pot ravno v obratno smer, kar je sprožilo odziv v Kataloniji."

"Kot demokrat in Slovenec ne morem drugače, kot da podprem pravico Kataloncev do samoodločbe," pravi Lisjak Gabrijelčič.

Katalonci za pomoč prosijo tudi Evropo. Foto: Reuters

V Barceloni napeto

Ta teden je bilo nekaj napetih in nasilnih dogodkov, iz Barcelone poroča novinar in komunikacijski svetovalec Juan Pablo Torrents-Faura. "Očitno je, da referendum ni zakonit, niti usklajen s špansko vlado, niti nima mednarodne podpore. Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je rekel, da bo Katalonija, če se osamosvoji, izključena iz Evropske unije," pravi novinar.

Referendum je zelo razdelil katalonsko družbo. "Veliko večino katalonskih medijev sofinancira katalonska vlada, zato podpirajo katalonsko neodvisnost. Tudi na Twitterju in Facebooku so radikalni aktivisti, ki so za neodvisnost, zelo glasni."

Rešitev: sporazum med vladama

"Mnogi od tistih, ki so proti neodvisnosti – mislim, da nas je takih več kot pol – se bojijo javno govoriti. Zlasti, če živijo zunaj mesta Barcelone, kjer živi skoraj 60 odstotkov Kataloncev. Tam so bolj radikalni."

Torrents-Faura meni, da nobena stran ne bo odstopila od svojih stališč. "Zato mislim, da bo to treba rešiti s sporazumom med špansko in katalonsko vlado. Da bi Katalonija med drugim dobila pravičeno davčno ureditev, kot ga ima Baskija."

Mnogi ne bodo glasovali

Napoveduje, da bo udeležba na nedeljskem referendumu nizka, največ 35-odstotna. "Volilne lističe delijo kar na ulici. Na nekaterih voliščih, na območjih, kjer vladajo socialisti, bodo celo preprečili, da bi ljudje oddali glas," pravi sogovornik. "Tisti, ki nismo za neodvisnost, niti ne izvajamo kampanje, saj bi tako priznali legitimnost referenduma. Preprosto ne bomo šli glasovat."

"Sem Katalonec, nisem pa za neodvisnost. Všeč mi je Katalonija, počutim se Katalonec, ponosen sem na katalonsko tradicijo, kulturo, gastronomijo, navade, jezik. To je treba poudariti. Menim pa, da rešitev za katalonske težave ni neodvisnost. Izstopili bi iz Evropske unije, kar bi bilo za Katalonijo pogubno," je prepričan Torrents-Faura.

Protestirajo tudi gasilci, ki si želijo na referendumu izraziti svoje mnenje. Foto: Reuters

Nerazumevanje katalonske drugačnosti

Katalonec pravi, da imajo napet odnos le s špansko vlado. "Kamorkoli grem po Španiji, ni težav. Ljudje so prijazni, odprti. Spor je med Madridom in Barcelono."

"Včasih nas v Madridu ne razumejo, ne spoštujejo naših navad, kulture. V času Francove diktature sta bili Katalonija in katalonščina zatirani. V kontekstu neodvisnosti se meša tudi veliko ideoloških vprašanj," priznava novinar.

Prepričan pa je, da se zgodba ne bo končala v nedeljo. "Vprašanje je, kako se bo nadaljevala. Oba predsednika bosta do nedelje ostala pri svojih stališčih, potem pa se bosta morda omehčala. Prebivalci vse to doživljajo zelo čustveno."

"Rodila sem se v neki umetni državi"

Katalonci s Španci ne delijo ne značaja ne načina življenja, pravi Aurora Calvet. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Pred dvema tednoma pa smo vam v rubriki Tujci v Sloveniji predstavili Katalonko Auroro Calvet, ki živi v Kobaridu. "Nikoli nismo sovražili Špancev. Vsak dela, kar si želi. To je nastalo zdaj, ko nam ne pustijo na referendum," ugotavlja Katalonka. "Mislim, da samo Slovenci razumete, kaj si želimo, ker ste bili v podobnem položaju. Samo vam se ne zdi čudno, da želimo po svoje," nam je dejala takrat.

Zakaj si želi samostojno Katalonijo? "Ker sem Katalonka. Rodila sem se v neki umetni državi, s katero si ne delim ne značaja ne načina življenja. Nisem tako odprta kot nekdo z juga, ne lena kot nekdo z juga, ne plešem flamenka, ne hodim na bikoborbe." Pravi, da je nihče ne more prisiliti, da se čuti Španko, zato je po pošti glasovala za samostojnost.