Petek, 29. 3. 2019, 9.31
5 let, 8 mesecev
Slovaška na poti, da dobi prvo predsednico države
Na Slovaškem bo jutri drugi krog predsedniških volitev. Glede na ankete je zmaga zagotovljena odvetnici Zuzani Čaputovi, znani po boju proti korupciji. Njen izzivalec, podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, bo, če se bodo napovedi anket uresničile, ostal praznih rok, konservativna Slovaška pa bo dobila prvo predsednico, in to liberalko.
Volilna udeležba je bila v prvem krogu predsedniških volitev 48,7-odstotna, ker pa slovaška ustava veleva, da mora kandidat pri izvolitvi pridobiti absolutno večino (več kot 2,2 milijona glasov), bo jutri potekal še drugi krog.
Zuzana Čaputova, ki jo podpira tudi aktualni predsednik Andrej Kiska, je v prvem krogu volitev 16. marca dobila 40,57 odstotka glasov, medtem ko jih je drugouvrščeni, 52-letni nestrankarski kandidat Maroš Šefčovič, ki ga je v volilno bitko poslala stranka Smer nekdanjega premierja Roberta Fica, zbral 18,66 odstotka.
Očitki, da Čaputova ni vešča govora v tujem jeziku
Šefčovič je protikandidatko večkrat brez uspeha pozval k razpravi v kakšnem tujem jeziku, češ da se vodilni politiki večkrat znajdejo tudi v položaju, v katerem morajo politična pogajanja potekati brez prevajalcev ali svetovalcev. A Čaputova ga je zavrnila z besedami, da je kot diplomat, ki že od leta 2009 dela v Evropski komisiji, seveda veliko bolj izkušen v zunanjepolitičnih vprašanjih, sama pa bolje pozna razmere na Slovaškem, kar njemu manjka.
Po prvem krogu volitev Čaputove niso kritizirali na nobenem področju, niti njene liberalne usmerjenost. Čaputova je namreč ločena mati dveh otrok in zagovornica registracije istospolnih zvez, ob tem pa ne zavrača možnosti, da bi otroka lahko posvojili istospolni partnerji. Šefčoviču, sicer prav tako napredno usmerjenemu politiku, se pred drugim krogom očitno ni uspelo uveljaviti s poudarjanjem ohranjanja tradicionalnih, krščanskih vrednot.
Volitve leto dni po umoru novinarja Kuciaka
Sta pa tako Čaputova kot Šefčovič v zadnjem televizijskem soočenju očitno skušala na svojo stran pridobiti volivce, ki so v prvem krogu glasovali za razvpitega proruskega sodnika Štefana Harabina ali desničarskega skrajneža Mariana Kotlebo. Teh volivcev, ki so jasno glasovali "proti sistemu", je bilo v prvem krogu okoli 25 odstotkov.
Tokratne volitve potekajo dobro leto po umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Njun umor je močno zaznamoval slovaško družbo. Kuciak je preiskoval povezave med italijansko mafijo in slovaškimi politiki, njegov umor pa je vrgel temno senco na vlado in sprožil množične proteste, kakršnim v državi niso bili priča od padca komunizma.
Val nezadovoljstva je nekdanjega premierja Fica prisilil v odstop in preoblikovanje koalicijske vlade, ki jo poleg stranke Smer sestavljajta še desna populistična Slovaška nacionalna stranka (SNS) in stranka madžarske manjšine Most-Hid. A obstanek te vlade na oblasti do prihodnjih rednih parlamentarnih volitev spomladi 2020 naj bi bil vse bolj pod vprašajem, na kar očitno kaže tudi uspeh politične novinke Čaputove.
Čaputova je glasna nasprotnica korupcije, ki je velika težava na Slovaškem - indeks zaznave korupcije Transparency International je to državo uvrstil na 57. mesto od 180. Kot je povedal politični analitik Pavol Babos, gre veliko priljubljenost Čaputove pripisati temu, da ima človek, ki ga volivci dojamejo kot pristnega in ki jim vzbudi upe v resničen boj proti korupciji, velike možnosti.