Se bo Borisovu odstop po protestih obrestoval?

Vseeno se njegova desnosredinska stranka Gerb znova poteguje za zmago, a ji je podpora v zadnjih dneh precej skopnela in ankete napovedujejo tesen boj z opozicijskimi socialisti Sergeja Staniševa.

Predčasne volitve v Bolgariji so posledica množičnih protestov, ki so jih februarja sredi naraščajočega nezadovoljstva zaradi revščine, visoke brezposelnosti in korupcije na koncu sprožili zvišani računi za elektriko.

Borisov je po nekaj dnevih protestov, ki so terjali več ranjenih in tudi smrtno žrtev, 20. februarja odstopil, zaradi česar bodo volitve zdaj dva meseca prej, kot so bile sprva predvidene.

Odgovornim za slabo stanje v državi na volitvah kaže najbolje Čeprav je za slabo stanje v državi v prvi vrsti odgovorna njegova vladajoča stranka Državljanov za evropski razvoj (Gerb), ki je sicer vodila manjšinsko vlado, pa ji glede na javnomnenjske raziskave v boju za 240 poslanskih mest znova kaže najbolje.

Podpora stranki sicer vztrajno pada in glede na zadnje ankete naj bi na volitvah dobila dobrih 20 odstotkov glasov, kar je sicer za polovico manj od zadnjih volitev leta 2009, ko je z obljubami o izkoreninjenju korupcije dobila kar 40 odstotkov glasov.

A kot kažejo zadnje ankete, bo tekma za zmago tesna. Nekdaj vladajoči, zdaj opozicijski socialisti (BSP) favoritom namreč že krepko dihajo za ovratnik. Velik vzpon se obeta nacionalističnim strankam. Po protestih je močno pridobila predvsem stranka Ataka, ki bi lahko dobila do sedem odstotkov glasov, kar je približno trikrat bolje od rezultata z zadnjih volitev. Realne možnosti za vstop naj bi imela tudi nacionalistična Nacionalna fronta za rešitev Bolgarije.

Štiriodstotni prag za vstop v parlament naj bi sicer uspelo preseči še stranki turške manjšine Gibanje za pravice in svoboščine (DPS), ki se ji obeta od pet do osem odstotkov glasov.

Stranka evropske komisarke bo naverjetneje izpadla iz parlamenta Na drugi strani naj bi iz parlamenta izpadlo Bolgarsko državljansko gibanje (DBG) prve bolgarske evropske komisarke Meglene Kuneve, ki so mu protesti očitno odnesli največ zaupanja državljanov; s šestih odstotkov naj bi padlo na dva. Tudi "modri koaliciji" ljudskih strank, Zvezi demokratičnih sil (SDS) in Demokratov za močno Bolgarijo (DSB) se obeta rekorden padec na vsega odstotek podpore.

Karte je v zadnjih dneh pomembno premešala prisluškovalna afera, ki v dobiva nove in nove razsežnosti. Gre za prisluhe pogovora Borisova kot premiera s kmetijskim ministrom ter sofijskim tožilcem. V teh pogovorih je tožilec Borisova obveščal o poteku protikorupcijske preiskave proti enemu od ministrov, Borisov pa mu je svetoval, kako bi se bilo mogoče preiskavi izogniti.

Zaradi afere je ta teden tožilstvo zaslišalo Borisova, ni pa še jasno, ali bodo proti njemu uvedli tudi preiskavo. Zaradi oviranja pravice jima skupaj z vpletenim tožilcem grozi do pet let zapora. Zaradi prisluškovanja je sicer že obtožen visok član Gerba, nekdanji notranji minister Cvetan Cvetanov.

Afera je dominirala tudi v predvolilnem boju. Predvsem socialisti in stranka DPS sta ostro napadali prej vladajočo stranko in njenega premiera. Nujni problemi, kot so na primer reševanje gospodarske krize, zmanjševanje brezposelnosti in revščine, kar je navsezadnje na protestih tudi odneslo vlado, pa so bili v kampanji zelo malo obravnavani.

Zahteve protestnikov ostale v ozadju V ozadju so ostajale tudi zahteve protestnikov po popolni spremembi sistema. Protestnikom pa tudi ni uspelo oblikovati lastne politične sile ali stranke za nastop na volitvah. Posledica protestov se tako kaže predvsem v porastu moči nacionalističnih strank, ocenjujejo analitiki.

V Gerbu sicer napovedujejo nadaljevanje politike varčevalnih ukrepov in boj proti korupciji. Socialisti pa medtem pridobivajo glasove z obljubami, da bodo ustvarili 250.000 novih delovnih mest, znižali brezposelnost in znižali davke za tiste z najnižjimi dohodki.

Stranka Gerb sicer ob relativni zmagi na volitvah upa, da bo lahko še naprej vodila manjšinsko vlado ob podpori stranke Ataka. Na drugi strani socialisti upajo na sodelovanje s stranko turške manjšine, s katero sta sodelovali že v letih od 2005 do 2009.

Velik interes tujine zaradi govoric o prodaji glasov Interes za volitve je velik tudi med mednarodnimi opazovalci, še posebej zaradi navedb, da naj bi bili številni Bolgari pripravljeni prodati svoj glas na volitvah. Bolgarija se sicer že vse od padca železne zavese otepa kritik o poneverbah in drugih nepravilnostih na volitvah.

V preteklih dneh so prijeli več ljudi, ki naj bi poskušali kupovati glasove. V revnih območjih naj bi bile dovolj že obljube, da bodo ljudje dobili hrano, če bodo glasovali za "pravo" stranko. Leta 2011 so sicer zaradi volilnih prevar prijeli 240 ljudi, a le en je bil pravnomočno obsojen, 120 pa oglobljenih.

Zaradi bojazni pred volilnimi prevarami je pet opozicijskih strank celo najelo avstrijsko agencijo Sora za neodvisno vzporedno štetje glasov, kar je prvič po letu 1990, ko so bile v državi po padcu komunizma prve demokratične volitve.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je v državo poslala 240 opazovalcev. To je največja delegacija Ovseja, ki so jo v to državo napotili po letu 1990 in desetkrat večja od tiste, ki so jo poslali na predsedniške in lokalne volitve leta 2011.