Prekoračitev meje ameriškega javnega dolga lahko svet spet vrže v recesijo. A dva tedna pred mogočim bankrotom se s tem zares ne obremenjuje nihče.
Ameriška politika je tako sprta, da se zdaj baranta celo z zadolženostjo države. Talka ameriških političnih obračunavanj je postala meja ameriškega zadolževanja. Republikanci ameriškemu predsedniku Obami namreč ne dajo privoljenja, da bi to mejo zvišal. Zdaj je postavljena pri 16,998 milijarde dolarjev. A ker se ZDA zadolžijo za več kot 1,8 milijarde dolarjev na dan, so izračunali, da ima Washington denarja samo še do 17. oktobra. Torej še deset dni časa, da zviša dovoljeno mejo zadolževanja, če ne bo denarja zmanjkalo, ZDA pa bodo po zelo črnem scenariju bankrotirale.
Zakaj republikanci nočejo privoliti v več zadolževanja?
Republikanci hočejo predvsem popravke v Obamacaru, torej v Obamovi zdravstveni in socialni reformi, ki je začela veljati 1. oktobra. "Čas je, da omejimo svoje izdatke," pravi vodja republikancev v kongresu John Boehner, "da se pogovorimo tudi o takih izdatkih, kot sta socialna varnost in Medicare (vladni program za zdravstveno zavarovanje starejših)." Obama o tem noče slišati ničesar. John Boehner je za ABC dejal, da pogajanja zavrača predsednik Obama in s tem prav on sili državo v tveganje.
Ameriški javni dolg zadnja leta narašča in se je v desetletju podvojil.
Podobne izkušnje iz preteklih kriz
Tudi avgusta leta 2011 so se ZDA znašle v podobnem položaju. Takrat so se republikanci in demokrati v zadnji minuti dogovorili o zvišanju zadolževanja. Odlašanje do zadnje minute je ZDA veliko stalo. Newyorška borza je izgubila nekaj več kot 11 odstotkov vrednosti, bonitetna agencija Standard & Poor's je bonitetno oceno ZDA prvič v zgodovini z AAA znižala na AA+.
Zdaj je drugače. Deset dni pred rokom zaradi ameriškega zastoja na borzah ni čutiti nervoze. Očitno so finančni trgi postali imuni in spet računajo na dogovor v zadnji minuti. "Prav zaradi tega zaupanja je bonitetna ocena ZDA kljub ogromnemu javnemu dolgu veliko bolj nedotakljiva kot bonitetne ocene preostalih zadolženih držav," pravijo v agenciji Fitch.
Hude posledice nedogovora
Ker so ameriško odhodki višji kot dohodki, si mora država izposojati denar. Vsako čezmejno izposojanje mora potrditi kongres. Republikanci, kot že rečeno, zahtevajo omejevanje izdatkov, zato so že povzročili delno zaprtje vlade, kar pomeni, da vlada opravlja in plačuje samo nujne storitve. Če se do 17. oktobra ne bi dogovorili o povišanju meje javnega dolga, bi to v praksi pomenilo, da vlada ne bi mogla opravljati niti nujnih storitev. Država ne bi mogla odplačevati obresti na javni dolg, plačevati sociale in zdravstvenih zavarovanj, plač javnim uslužbencem in pokojnin. Obama bi moral uvesti hitre ukrepe za zmanjšanje izdatkov, kar bi povzročilo pritisk na trg dela, na gospodarsko rast. Goldman Sachs je izračunal, da bi bila država ob 4,2 odstotka BDP.