Sobota, 15. 3. 2025, 18.01
1 ura, 37 minut
Vojna v Ukrajini
Ukrajinci razvili novo orožje: z njim lahko ciljajo na Moskvo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,70
Ukrajinska vojska naj bi uspešno testirala napredno manevrirno raketo, razvito iz protiladijske rakete neptun, s katero so aprila 2022 zadeli in potopili bojno ladjo Moskva. Doseg rakete, ki je v prvotni različici znašal okoli 400 kilometrov, so uspeli povečati na kar 1000 kilometrov.
17.38 Ukrajinci razvili novo orožje: z njim lahko ciljajo na Moskvo
13.12 Ruske sile napredujejo v regiji Kursk
17.38 Ukrajinci razvili novo orožje: z njim lahko ciljajo na Moskvo
Test nove različice rakete neptun, s katero je Ukrajina spomladi 2022 zadela in potopila bojno ladjo Moskva. S to različico bi lahko zadeli tudi mesto Moskva.
Nekateri ukrajinski kanali na Telegramu in profili na omrežju X poročajo, da je z novorazvito raketo neptun z bistveno daljšim dosegom Ukrajina zadela naftno rafinerijo v kraju Tuapse ob Črnem morju, od koder prihaja zgornji posnetek.
A ukrajinski mediji navajajo, da so rafinerijo verjetno zadeli z brezpilotnim letalnikom. Rafinerija, ki je gorela še 36 ur po eksploziji, je sicer manj kot 100 kilometrov oddaljena od Putinove več kot milijardo evrov vredne palače na vrhu pečine v Gelendžiku ob Črnem morju.
Uspešen test nove rakete neptun z dosegom 1000 kilometrov je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da država zelo hitro napreduje pri svojem raketnem programu, kar lahko predstavlja resno grožnjo Rusiji. Z novo raketo bi lahko ukrajinska vojska zadevale cilje globoko v Rusiji, vključno z njeno prestolnico.
Novica o novi raketi prihaja v dneh, ko se vrstijo ugibanja, ali bo novi nemški kancler Friedrich Merz odobril dobavo nemških raket taurus, ki imajo več kot 500 kilometrov dosega. Nekdanji kancler Olaf Scholz dobave ni želel odobriti zaradi strahu, da jih Ukrajinci ne bi uporabljali samo za napade na Ruse na zasedenem ukrajinskem ozemlju, ampak tudi za napade v Rusiji.
13.12 Ruske sile napredujejo v regiji Kursk
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes zanikal, da bi Rusi obkolili ukrajinske enote v regiji Kursk, kar je sicer v petek izjavil ameriški predsednik Donald Trump. "Naše enote niso obkoljene," je Zelenski zapisal na družbenih medijih in dodal, da "še naprej zadržujejo ruske in severnokorejske skupine v regiji Kursk".
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukrajinske vojake pri Kursku v petek pozval k predaji, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes dejal, da se čas izteka. "Ponudba za ohranitev življenj ukrajinskih vojakov še vedno velja, vendar ne bo trajala v nedogled," je Peskov povedal za rusko državno tiskovno agencijo Tass.
Po navedbah ukrajinske vojske je zračna obramba ponoči nad 14 regijami sestrelila 130 ruskih dronov. Kijev je prav tako sporočil, da je število ranjenih v petkovem ruskem napadu na mesto Krivi Rog v osrednjem delu države naraslo na 14. Med njimi sta tudi dva otroka.
Tarča napadov z droni je bilo tudi več ruskih regij. Kot je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo, je zračna obramba ponoči sestrelila 126 ukrajinskih dronov. Od tega so jih 64 sestrelili nad regijama Volgograd in Voronež, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V ruski obmejni regiji Kursk je medtem ruska vojska po navedbah ministrstva prevzela nadzor nad še dvema naseljema v bližini mesta Sudža, ki so ga ruske sile že osvojile v četrtek.
Ukrajinske sile so avgusta sprožile ofenzivo in prevzele nadzor nad deli ozemlja v Kursku. Ukrajina sicer zadnjih nekaj tednov izgublja nadzor v regiji, Zelenski pa je v petek priznal, da so njihove sile v Kursku pod vse večjim pritiskom ruske vojske. Putin je ukrajinske vojake pozval k predaji.
Rusija je od začetka invazije zagrešila vrsto zločinov, tudi zločine proti človečnosti, je v novem poročilu, ki ga bo uradno predstavila v torek, ugotovila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija o Ukrajini, ki jo je ustanovil Svet ZN za človekove pravice.
"Komisija je ugotovila, da so ruske oblasti izvajale prisilna izginotja in mučenje kot zločine proti človečnosti. Oboje je bilo storjeno kot del obsežnega in sistematičnega napada na civilno prebivalstvo in v skladu z usklajeno državno politiko," piše v poročilu komisije.
Ruske oblasti so pridržale številne civiliste, mnogi od njih so pogrešani že mesece in leta, nekateri pa so v ujetništvu umrli. Rusija je tudi "sistematično uporabljala mučenje proti nekaterim kategorijam pripornikov za pridobivanje informacij", še piše v poročilu.
Komisija je pri tem opozorila, da sta obe strani zagrešili vojne zločine, ko sta z droni ubili ali ranili ranjence. V poročilu so podrobno opisane tudi kršitve človekovih pravic, ki so jih ukrajinske oblasti zagrešile proti osebam, obtoženim kolaboracije.
Preberite še:
