Petek, 26. 6. 2026, 15.46
1 mesec, 3 tedne
Rusija je razglasila izredne razmere, Krim v temi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,69
Razglasitev izrednega stanja je posledica obsežne ukrajinske kampanje napadanja strateških ciljev na polotoku Krim z brezpilotnimi letali. Njihovi cilji so energetski objekti, kot so naftni in plinski terminali, elektroenergetsko omrežje, pomembne prometne poti. Po poročanju ukrajinskih medijev je glavni namen zračnih desantov na Krim izolacija polotoka oziroma predvsem prekinitev logističnih povezav z matično Rusijo.
Ruske okupacijske oblasti so danes razglasile izredne razmere na ukrajinskem polotoku Krim, ki je v zadnjih tednih tarča silovitih ukrajinskih napadov v prizadevanji Kijeva, da bi ga odrezal od celinske Rusije. Vodja okupacijskih oblasti Sergej Aksjonov je odločitev utemeljil z "rešitvijo gospodarskih vprašanj".
15.31 Rusija razglasila izredne razmere
14.44 Ukrajina in Rusija izmenjali po 160 ujetnikov
8.14 EU za eno leto podaljšala sankcije proti Rusiji
9.35 Rusija ponoči sestrelila več kot 600 ukrajinskih dronov
15.31 Rusija razglasila izredne razmere
Na polotoku Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014, se zaradi okrepljenih ukrajinskih napadov z droni na logistično in naftno infrastrukturo soočajo s pomanjkanjem goriva in prekinitvami oskrbe z električno energijo. To je zadalo močan udarec tudi gospodarstvu Krima na vrhuncu turistične sezone, ko ga je običajno obiskalo več deset tisoč ruskih turistov.
Aksjonov je danes na Telegramu sporočil, da so izredne razmere razglasili "na regionalni ravni na Krimu in v mestu Sevastopol", največjem mestu na polotoku, ki je v sredo po ukrajinskih napadih ostalo brez električne energije. Po njegovih besedah bodo izredne razmere omogočile hitro reševanje vprašanj, ki so bistvena za stabilno delovanje vseh sektorjev, od katerih je odvisno življenje prebivalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na Krimu zaradi ukrajinskih napadov z brezpilotnimi letali večkrat zmanjka elektrike.
Aksjonov je dan prej priznal, da Krim preživlja težko obdobje in da so "razmere najbolj kitične v zvezi z gorivom". "Ne morem natančno povedati, koliko časa bo to trajalo, niti ne morem javno razkriti konkretnega akcijskega načrta. Vendar pa ukrepamo," je dodal v izjavi na Telegramu. Priznal je tudi, da ruska vojska ni sposobna v celoti zaščititi polotoka z besedami, da "na žalost na svetu ni sistema zračne obrambe, ki bi bil popolnoma brezhiben".
V sredo pa je sporočil, da so zaradi varnosti do 1. septembra prepovedali poletne tabore za otroke na polotoku. Pred tem so prepovedale prodajo goriva civilistom.
Posledica enega od napadov Ukrajine na energetski objekt na Krimu.
Rusko obrambno ministrstvo je v noči na danes poročalo o enem najbolj silovitih ukrajinskih napadov, med katerim so prestregli 660 ukrajinskih dronov, nekatere tudi nad Krimom. Danes zjutraj pa so poročali o eksplozijah v Kerču na Krimu, zlasti v bližini trajektnega pristanišča za prevoz blaga v celinsko Rusijo. Ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform je ob tem poročala o eksplozijah blizu vojaškega letališča Saki v Novofedorivki na Krimu.
Ukrajinska varnostna služba (SBU) je danes potrdila, da so v Kerču napadli dve ruski ladji za logistično podporo vojske in sisteme zračne obrambe. "Uničenje sistemov zračne obrambe odpira pot novim natančnim napadom, medtem ko onesposobitev pristaniške infrastrukture ogroža zmožnost okupatorjev, da oskrbujejo svoje enote," so dodali.
Na Krimu zaradi ukrajinskih napadov na energetsko infrastrukturo močno primanjkuje goriva.
14.44 Ukrajina in Rusija izmenjali po 160 ujetnikov
Ukrajina in Rusija sta danes izmenjali po 160 vojnih ujetnikov, so potrdili v Kijevu in Moskvi. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so pri izmenjavi posredovali Združeni arabski emirati, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Še naprej iz ruskega ujetništva Ukrajince vračamo domov. Danes je bilo izpuščenih 160 vojakov. Vsi so bili v ujetništvu od leta 2022," je na omrežju X sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Objavi je priložil fotografije domnevno izpuščenih vojakov, ogrnjenih v ukrajinske zastave. "Ne bomo pozabili na nikogar, ki je še v ujetništvu (...). Vse moramo pripeljati nazaj," je dodal.
Sprti strani sta od začetka ruske invazije februarja 2022 že večkrat izmenjali vojne ujetnike ter trupla in posmrtne ostanke padlih vojakov, kar je eno izmed redkih področij, na katerem kljub konfliktu sodelujeta.
Izmenjavo je potrdilo tudi rusko ministrstvo za obrambo. "Vrnjeni ruski vojaki so trenutno v Belorusiji," je pojasnilo v objavi na družbenih omrežjih.
8.14 EU za eno leto podaljšala sankcije proti Rusiji
Svet EU je zaradi ruske agresije proti Ukrajini in dejanj, ki destabilizirajo razmere v tej državi, znova podaljšal veljavnost omejevalnih ukrepov in sankcij proti Rusiji, so v četrtek sporočili iz Bruslja.
Ukrepe, ki so jih prvič uvedli leta 2014, je EU od februarja 2022 precej razširila kot odgovor na rusko agresijo proti Ukrajini. Do zdaj je uvedla že 20 svežnjev sankcij proti Rusiji, ki obsegajo širok spekter ukrepov v različnih sektorjih, vključno z omejitvami na področju trgovine, financ, energetike, tehnologije in blaga z dvojno rabo.
Zajemajo tudi prepoved uvoza ali prenosa surove nafte in nekaterih naftnih derivatov iz Rusije v EU po morju, izključitev več ruskih bank iz plačilnega sistema SWIFT ter začasno prekinitev dejavnosti in licenc za oddajanje v EU za več medijev, ki širijo dezinformacije in jih podpira Kremelj.
Kot je v četrtek še sporočil Svet EU, bo Unija ohranila sankcije, dokler bo Rusija nadaljevala svoja nezakonita dejanja in kršitve temeljnih pravil mednarodnega prava.
Novo podaljšanje sankcij proti Rusiji sledi vrhu voditeljev članic Unije, ki so prejšnji teden v Bruslju prvič po več kot enem letu znova soglasno zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Obenem so dosegli politični dogovor, da bo EU gospodarske sankcije proti Rusiji namesto za pol leta podaljševala za eno leto.
Voditelji so pozvali tudi k čimprejšnjemu sprejetju 21. svežnja sankcij proti Rusiji, ki vključuje ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovine s kriptovalutami.
9.35 Rusija ponoči sestrelila več kot 600 ukrajinskih dronov
Ukrajinski droni so ponoči poleteli nad več kot deset ruskih regij in zasedenih ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim. Več dronov so sestrelili tudi nad Črnim morjem in Azovskim morjem, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Moskovski župan Sergej Sobjanin je na Telegramu zapisal, da je zračna obramba prestregla najmanj 47 dronov, ki so leteli proti ruski prestolnici. Dodal je, da odstranjujejo ostanke sestreljenih brezpilotnikov, škode ali žrtev pa ni omenil.
Tarča napada je bila tudi regija Tula, približno 180 kilometrov južno od Moskve, je sporočil tamkajšnji guverner Dmitrij Miljajev. Dodal je, da je nastala škoda na več hišah, ranjena je bila ena oseba.
Ukrajina je v zadnjem času okrepila napade z droni na rusko ozemlje, medtem ko se še vedno sooča z vsakodnevnimi ruskimi napadi. Ukrajinska vojska je med drugim nedavno napadla Moskvo, vse bolj pa se osredotoča tudi na cilje na Krimu, ki ga želi odrezati od celinske Rusije. Kijev vztraja, da ukrajinska vojska napada predvsem vojaške objekte in energetsko infrastrukturo, da bi Kremlju odvzela ključne prihodke od izvoza fosilnih goriv.
