Sreda,
20. 4. 2022,
6.44

Osveženo pred

2 leti, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,67

53

Natisni članek

Natisni članek

Volodimir Zelenski Vladimir Putin vojna Rusija Ukrajina

Sreda, 20. 4. 2022, 6.44

2 leti, 7 mesecev

Celo Norvežani Ukrajincem pošiljajo orožje, Nemci še vedno zadržani #vŽivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,67

53

Rusija vojska | "Morali boste biti veliko bolj pazljivi, ko se ukvarjate z ruskimi simboli," je Moldaviji in njeni predsednici sporočil ruski politik Aleksej Puškov. | Foto Reuters

"Morali boste biti veliko bolj pazljivi, ko se ukvarjate z ruskimi simboli," je Moldaviji in njeni predsednici sporočil ruski politik Aleksej Puškov.

Foto: Reuters

56. dan vojne v Ukrajini. Varnostni svet Združenih narodov je v torek ponovno razpravljal o humanitarnem položaju v Ukrajini in ponovno so se vrstili pozivi Rusiji, naj konča to nesmiselno vojno, zaradi katere je iz države do zdaj pobegnilo že pet milijonov ljudi, sedem milijonov pa jih je razseljenih znotraj Ukrajine. "Morda živimo svoje zadnje dneve, celo ure. Sovražnik je desetkrat številčnejši od nas," je dejal poveljnik ukrajinskih vojakov v obleganem Mariupolu. Rusi so danes sicer ukrajinske borce znova pozvali, naj položijo orožje. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski svet spet prosi za orožje: "Gre za moralno dolžnost vseh, da pomagajo braniti svobodo." Neimenovan evropski uradnik je včeraj razkril, da naj bi se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami borilo tudi do 20 tisoč plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije.

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov

20.47 Ukrajina: Humanitarni koridor iz Mariupola ni deloval
18.39 Nemčija bo do konca leta prenehala uvažati nafto iz Rusije 
15.03 Rusija predala Ukrajini predloge za končanje vojne
14.41 Nemčija zagotovila dolgotrajno vojaško podporo Ukrajini
14.31 Iz Ukrajine zbežalo več kot pet milijonov ljudi
12.32 Norveška dobavlja orožje Ukrajini, ki izraža kritike na račun Nemčije
12.30 Ukrajina z dogovorom o humanitarnem koridorju iz Mariupola
12.25 Rusi grozijo Moldaviji: Končali boste na smetišču zgodovine
11.55 Prek ukradenih Applovih slušalk sledi ruskim vojakom
10.40 V Ukrajini naj bi se borilo do 20 tisoč ruskih plačancev
10.00 Predsednik Evropskega sveta Michel na obisku v Kijevu
9.00 Zelenski: Ruske invazije bi bilo lahko že konec
6.58 Pentagon potrdil, da je Ukrajina prejela letala in rezervne dele
6.32 V Varnostnem svetu ZN ponovno pozivi Rusiji, naj konča vojno v Ukrajini
5.58 Rusi znova pozvali k predaji ukrajinskih borcev v Mariupolu
4.50 Ukrajinski vojak v obleganem Mariupolu: Mogoče živimo svoje zadnje dneve, zadnje ure

20.47 Ukrajina: Humanitarni koridor iz Mariupola ni deloval

"Humanitarni koridor za evakuacijo civilistov iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol na vzhodu Ukrajine danes ni deloval," je nocoj sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Ruske sile je obtožila, da so kršile premirje in blokirale avtobuse, ki bi civiliste odpeljali na varno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Na žalost humanitarni koridor iz Mariupola danes ni deloval, kot je bilo načrtovano," je zvečer dejala Vereščukova, ki je dopoldne sporočila, da se je Ukrajina z ruskimi silami danes dogovorila za vzpostavitev varnega humanitarnega koridorja.

Ta neuspeh je po njenih besedah posledica "pomanjkanja nadzora Rusije nad lastno vojsko na terenu". Dodala je, da "okupatorji niso mogli zagotoviti pravočasnega prevoza ljudi do točke, kjer je čakalo na desetine naših avtobusov in reševalnih vozil", poroča britanski BBC.

Ob tem je napovedala, da se bodo prizadevanja za evakuacijo nadaljevala v četrtek. Tistim, ki so ujeti v obleganem Mariupolu, pa zagotovila, da se "bomo borili za vsakega izmed vas".

Mesto je sicer danes zapustilo več deset ljudi, vendar ne toliko, kot je ukrajinska stran načrtovala. Župan Mariupola Vadim Bojčenko je ob napovedi vzpostavitve koridorjev danes pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. Po njegovih ocenah je v mestu še okoli 100 tisoč ljudi.

18.39 Nemčija bo do konca leta prenehala uvažati nafto iz Rusije 

"Nemčija bo do konca leta prenehala uvažati nafto iz Rusije," je po srečanju z baltskimi kolegi dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, poroča Reuters.

"Zato tukaj jasno in nedvoumno povem, da Nemčija popolnoma ukinja ruski uvoz energije," je dejala Baerbockova.

"Do poletja bomo prepolovili uvoz nafte, do konca leta pa bomo uvoz popolnoma ukinili. Sledi plin, kar je v enotnem načrtu Evropske unije, saj je to naš skupni izstop, popoln izstop Evropske unije, naša skupna moč," je še povedala.

Spomnimo, uvoz ruske nafte in plina so že prekinile ZDA in Velika Britanija.

15.03 Rusija predala Ukrajini predloge za končanje vojne

Ruska stran je predala Kijevu pisni predlog glede sporazuma za končanje spopadov, je danes sporočil govorec Kremlja Dmitrij Peskov. Podrobnosti glede predlogov ni razkril, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Naš osnutek dokumenta smo zdaj predali ukrajinski strani, v njem pa so absolutno jasne in podrobne formulacije," je povedal Peskov.

Pojasnil je, da Kijevu niso predložili roka za odgovor na ponudbo. Obenem pa je dal jasno vedeti, da Moskva ni zadovoljna s trenutnim tempom pogajanj. "Večkrat smo že rekli, da si želimo več dinamičnosti od ukrajinske strani," je povedal Peskov. Kot je poudaril, je zdaj na potezi Ukrajina.

Pred tem je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova dejala, da Rusija ne zaupa več ukrajinskim pogajalcem, saj da stalno spreminjajo stališče in se ne držijo dogovorov.

Rusija in Ukrajina sta začeli pogajanja 28. februarja, štiri dni po začetku vojne. Rusija med drugim zahteva, da Ukrajina ostane nevtralna in se odreče regijam Lugansk in Doneck ter prizna polotok Krim kot del Rusije. Kijev medtem vztrajno zavrača možnost, da bi se odrekel kakšnemu delu svojega ozemlja.

14.41 Nemčija zagotovila dolgotrajno vojaško podporo Ukrajini

Nemčija je pripravljena vojaško podpirati Ukrajino tako srednje kot dolgoročno, je danes zagotovila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ob kritiki Kijeva, da bi lahko Berlin dobavil več orožja, je Baerbockova dejala, da so v resnici v Ukrajino poslali več orožja, kot je to javno znano.

Baerbockova je v izjavi po srečanju z latvijskim kolegom Edgarsom Rinkevičsom v Rigi dejala, da je vojaška podpora pomembna tako v prihodnjih treh mesecih kot treh letih. Glede dobave težkega orožja, kot so tanki, je zagotovila, da to ni tabu tema. "Tudi če se včasih tako zdi iz razprav v Nemčiji," je dodala.

Berlin je tako že pripravil dogovor v sodelovanju z državami Nata in skupino G7, ki bi omogočil, da se nadomesti starejše orožje, ki bi ga države poslale v Ukrajino, z orožjem, narejenim v Nemčiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemška vlada sicer trenutno ne vidi možnosti, da bi v Ukrajino dostavljala orožje nemške vojske. "Nemška vojska je dostavila vse, čemur se lahko odreče," je sporočil tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit. Zato se mora Ukrajini pomagati drugače, med drugim s financiranjem nakupov pri nemški orožarski industriji.

14.31 Iz Ukrajine zbežalo več kot pet milijonov ljudi

Po podatkih Združenih narodov je od začetka vojne v Ukrajini državo zapustilo že več kot pet milijonov ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je sporočil, da je od 24. februarja, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino, do danes državo zapustilo 5.034.439 Ukrajincev.

Če se k tej številki doda še 218 tisoč državljanov tretjih držav, ki so po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) pobegnili iz Ukrajine, je skupno število beguncev doseglo okoli 5,25 milijona.

Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov vseh beguncev, saj moškim med 18. in 60. letom, za katere velja obveznost vojaškega vpoklica, izstop iz Ukrajine ni dovoljen. Po ocenah ZN je bilo v prvih osmih tednih vojne več kot dve tretjini ukrajinskih otrok prisiljenih zapustiti svoje domove.

Namestnica visokega komisarja za begunce Kelly T. Clements je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN, na katerem je govorila iz Budimpešte, dejala, da ne smemo pozabiti, kaj te številke pomenijo. "Vsi izmed milijonov razseljenih so prisiljeni sprejeti nemogoče in srce parajoče odločitve. Za seboj so pustili vse, skoraj vse, kar jim je ljubo," je dejala.

Največ, 2,8 milijona beguncev je sprejela Poljska, tri četrt milijona jih je zatočišče našlo v Romuniji. Poleg tega IOM ocenjuje, da je v Ukrajini še 7,1 milijona notranje razseljenih ljudi.

12.32 Norveška dobavlja orožje Ukrajini, ki izraža kritike na račun Nemčije

Norveška je danes oznanila, da bo Ukrajini dobavila sto raketnih sistemov za zračno obrambo, ki naj bi jih že odposlali. Medtem Ukrajina stopnjuje pritisk na nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je nekoliko zadržan pri izpolnjevanju zahtev Ukrajincev po težkem orožju, kot so tanki in letala, poročajo tuje tiskovne agencije.

Norveška je danes napovedala pošiljko Ukrajini kot del pomoči v vojni proti Rusiji. Norveška vlada je že pred tem odobrila donacijo 4.000 protitankovskih raket ter drugih vrst zaščitne in vojaške opreme ukrajinskim silam.

"Vojna v Ukrajini je lahko dolgotrajna, država pa je odvisna od mednarodne podpore, da se lahko upre ruski agresiji. Zato se je vlada odločila, da Ukrajini podari sistem zračne obrambe mistral," je dejal norveški obrambni minister Bjorn Arild Gram.

Gram je dodal, da pošiljka "ne bo imela večjega vpliva na nacionalno operativno zmogljivost", saj gre za orožje, ki so ga norveški organi že tako nameravali zamenjati. Orožje je bilo po njegovih besedah že poslano v Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem se zaradi zahtev Ukrajine po orožju stopnjuje pritisk na nemškega kanclerja, kljub njegovi napovedi, da bo Berlin financiral orožje, ki ga bo Ukrajina naročila pri nemški industriji.

Scholz je v torek zvečer povedal, da je vlada pozvala nemške proizvajalce orožja, naj sestavijo seznam materiala, ki bi ga lahko dobavili v bližnji prihodnosti. Povedal je, da bo Berlin zagotovil potrebna finančna sredstva.

Scholz je kot primere navedel protitankovsko orožje, opremo za zračno obrambo in strelivo, ni pa omenil tankov in letal, ki jih je zahtevala Ukrajina. Več drugih evropskih držav je medtem že napovedalo dobavo težkega orožja Ukrajini.

Ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik je dejal, da so v Kijevu napoved sprejeli z "velikim razočaranjem in grenkobo". Po njegovih besedah je na voljo približno sto tankov tipa marder, ki jih nemška vojska uporablja za usposabljanje in bi jih lahko takoj poslali v Ukrajino.

Dejal je, da ima Nemčija tudi 800 transportnih tankov, ki jih večinoma ne uporablja, in da bi bila dobava oklepnih mobilnih artilerijskih enot howitzer 2000 lahko odločilna za bitke proti Rusiji. Scholz je sicer v torek dejal, da so možnosti za pošiljanje orožja iz lastnih zalog nemške vojske dosegle mejo, kar je Melnik označil za nerazumljivo.

Nemške oborožene sile sicer Ukrajini pomagajo tudi na druge načine. Danes je iz Kölna na letališče poljskega mesta Rzeszow poletelo evakuacijsko letalo A310 medevac, s katerim bodo v Nemčijo prepeljali ranjence, da bi zagotovili boljšo zdravstveno oskrbo najhujših poškodb. Podobno operacijo so izvedli prejšnji teden.

12.30 Ukrajina z dogovorom o humanitarnem koridorju iz Mariupola

Ukrajina se je z ruskimi silami danes dogovorila o vzpostavitvi varnega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

"Ob upoštevanju katastrofalnih humanitarnih razmer v Mariupolu bomo danes osredotočili naše napore v to smer," je na Telegramu sporočila Vereščukova. "Uspelo nam je zagotoviti začasni dogovor o humanitarnih koridorjih za ženske, otroke in starejše," je dodala.

Evakuacijo bodo organizirali danes ob 14. uri po lokalnem času v smeri Zaporožja. Je pa posvarila, da so zaradi težkih varnostnih razmer mogoče spremembe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Župan Mariupola Vadim Bojčenko je pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. "200 tisoč prebivalcev Mariupola je že lahko zapustilo mesto. Danes so ti ljudje na varnem. Dragi prebivalci Mariupola, Ukrajina čaka na vas," je sporočil na Telegramu.

Kot ocenjuje, je v mestu še okoli sto tisoč ljudi, danes pa bi lahko z 90 avtobusi rešili okoli 6.000 ljudi, poroča britanski BBC.

Proruski separatisti so medtem sporočili, da so iz mesta evakuirali več kot 140 civilistov in pet pripadnikov ukrajinskih sil, ki so prostovoljno odložili orožje.

12.25 Rusi grozijo Moldaviji: Končali boste na smetišču zgodovine

Potem ko je Moldavija uradno prepovedala uporabo proruskih vojnih simbolov, je vpliven ruski politik Aleksej Puškov prek medijev po poročanju DPA sporočil, da bo Rusija Moldavijo poslala "na smetišče zgodovine". Kot je Puškov dejal moldavski predsednici Maji Sandu, bo Rusija uporabila dobave zemeljskega plina in nafte kot orožje. "Morali boste biti veliko bolj pazljivi, ko se ukvarjate z ruskimi simboli," je še dejal Puškov.

11.55 Prek ukradenih Applovih slušalk sledi ruskim vojakom

Ukrajinec Vitalij Semenec prek Instagrama objavlja gibanje ruskih vojakov, ki so izropali njegov domači kraj, poroča The Guardian. Rusi so med drugim Semenecu ukradli Applove slušalke Airpods, ki pa jim nekdanji lastnik prek Applove aplikacije Find my lahko sledi v realnem času. "Zahvaljujoč tehnologiji točno vem, kje so zdaj moje slušalke," je na Instagramu zapisal Semenec. Ruska vojaška enota, v kateri je tudi "novi lastnik" Semenčevih slušalk, je zdaj približno 150 kilometrov od Harkova ob meji z Rusijo.

10.40 V Ukrajini naj bi se borilo do 20 tisoč ruskih plačancev

Neimenovan evropski uradnik je v torek povedal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami borilo tudi do 20 tisoč plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Kar zadeva njihove zmogljivosti, nimajo težkih vozil in orožja. To je bolj pehota," je novinarjem v Washingtonu povedal evropski uradnik, ki ni hotel biti imenovan. "Ti fantje se v glavnem uporabljajo proti ukrajinskemu odporu," je dodal.

Dejal je še, da v ruski invaziji sodeluje od 10 tisoč do 20 tisoč plačancev, vendar je težko reči, koliko jih je iz ruske zasebne vojaške skupine Wagner, ki naj bi bila sicer blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ter koliko iz Sirije in Libije.

Uradnik je dejal, da so borci iz Libije in Sirije prišli v vzhodno ukrajinsko regijo Donbas. Konec marca je britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da bo v bojih v Ukrajini verjetno sodelovalo več kot tisoč plačancev iz skupine Wagner, vključno z voditelji organizacije.

Evropski uradnik je dejal še, da se bo vojna po njegovih ocenah v od štirih do šestih mesecih verjetno končala v slepi ulici, saj bodo ruske enote nadzorovale regijo Lugansk, ki je del Donbasa, ter vzpostavile majhen kopenski most med ozemlji pod nadzorom Rusije na jugu in vzhodu Ukrajine.

Medtem so poročila o udeležbi Wagnerjevih borcev v ruski invaziji prejeli tudi v britanskem parlamentu. Kristo Grozev, vodja preiskovalne spletne strani Bellingcat, je ob pričanju pred odborom za zunanje zadeve britanskega parlamenta povedal, da naj bi bilo na bojišču ubitih že 3.000 borcev zasebnega vojaškega podjetja Wagner.

Dejal je, da so od virov znotraj skupine izvedeli, da je število pripadnikov, ki se borijo ob boku ruskih sil, "veliko večje" od pričakovanega. Wagner je sicer največja od treh najemniških skupin, vpletenih v spopade v Ukrajini.

Dvesto pripadnikov skupine naj bi bilo pred začetkom ruske invazije domnevno poslanih v Kijev na neuspešno misijo, v okviru katere naj bi "izsledili in umorili" ukrajinske visoke politične predstavnike.

10.00 Predsednik Evropskega sveta Michel na obisku v Kijevu

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes prispel v Kijev. "V srcu svobodne in demokratične Evrope," je zapisal v tvitu, ki ga je pospremil s fotografijo na železniški postaji v ukrajinski prestolnici.

Kot navaja vir pri EU, je Michela v Kijevu sprejela ministrica za evropsko in evroatlantsko integracijo Ukrajine Olga Stefanišina, kasneje se bo sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ukrajinsko prestolnico so v zadnjih dneh in tednih obiskali že številni voditelji evropskih držav in institucij EU, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je ob tem podprla vstop Ukrajine v Unijo.

Kot prvi tuji voditelji od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja so državo sredi marca obiskali premierji Slovenije, Poljske in Češke. Kot prva predstavnica EU je na obisk v Kijev v začetku aprila prišla predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

9.00 Zelenski: Ruske invazije bi bilo lahko že konec

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru parlamenta poslal jasno sporočilo zahodnim politikom, poroča The Guardian. Po besedah Zelenskega bi bilo ruske invazije že konec, če bi Ukrajina od Zahoda dobila vse orožje, ki ga potrebuje. 

"Če bi imeli na voljo vse orožje, ki ga potrebujemo, naši partnerji pa ga imajo, bi bilo vojne že konec," je dejal Zelenski in poudaril, da "ni pravično, da mora Ukrajina prositi za orožje, ki ga partnerji skladiščijo nekje že leta". Po besedah Zelenskega je "moralna dolžnost vseh, da pomagajo braniti svobodo. In posledično pomagajo rešiti več tisoč življenj Ukrajincev."

6.58 Pentagon potrdil, da je Ukrajina prejela letala in rezervne dele

Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je v torek dejal, da je Ukrajina dobila lovska vojaška letala in rezervne dele, ni pa povedal točno, od kod, koliko in za kakšna letala gre. Pošiljka je prispela teden dni po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden napovedal sveženj vojaške pomoči Kijevu v višini 800 milijonov dolarjev.

"Ukrajinske sile imajo zdaj več lovskih letal s fiksnimi krili, kot so jih imele pred dvema tednoma. Ne bi se spuščal v to, kaj zagotavljajo druge države, toda lahko rečem, da so ukrajinske sile dobile dodatno pomoč in dele, da povečajo svojo zračno floto," je dejal Kirby.

Ukrajina že več tednov prosi za vojaška letala in sosednje države so jih bile pripravljene zagotoviti, če bi jim ZDA v zameno dale sodobne lovce. Kijev je prosil za ruske lovce mig-29, s katerimi njihovi piloti že znajo leteti.

Washington je do zdaj glede tega mencal, zdaj pa kaže, da bo vendarle popustil. Kirby je sicer dejal, da ZDA v Ukrajino niso dostavljale celotnih letal, temveč samo dele.

ZDA in Evropska unija so v torek napovedale, da bodo še naprej pošiljale pomoč Ukrajini. Biden se je prek videoklica sestal z voditelji Francije, Velike Britanije, Nemčije, Romunije, Poljske, Italije, Kanade, Japonske in Evropske komisije.

Tudi kanadski premier Justin Trudeau je v torek napovedal, da bo Ottawa poslala več težkega orožja v podporo ukrajinskim silam, v skladu s prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Rusija je medtem že prejšnji teden na ZDA naslovila uradno pritožbo zaradi vojaške pomoči Ukrajini in opozorila na "nepredvidljive posledice", če se bodo pošiljke naprednega orožja nadaljevale.

6.32 V Varnostnem svetu ZN ponovno pozivi Rusiji, naj konča vojno v Ukrajini

Varnostni svet Združenih narodov je v torek ponovno razpravljal o humanitarnem položaju v Ukrajini in ponovno so se vrstili pozivi Rusiji, naj konča to nesmiselno vojno, zaradi katere je iz države do zdaj pobegnilo že pet milijonov ljudi, sedem milijonov pa jih je razseljenih znotraj Ukrajine.

Namestnica Visokega komisarja ZN za begunce Kelly Clements je po videopovezavi iz Madžarske, kamor se je zateklo pol milijona Ukrajincev, pozvala Varnostni svet, naj opravi svoje delo.

"Noben kup odej, nobena vsota denarja, nobena količina zdravil ne bo ustavila smrti in uničevanja. Mi bomo še naprej dostavljali pomoč, vendar mora Varnostni svet opraviti svoje delo," je dejala.

Varnostni svet svojega dela ne more opraviti, ker je Rusija, ki je edina, ki lahko konča vojno, stalna članica Varnostnega sveta s pravico do veta. Do zdaj je enkrat že blokirala poskus resolucije s pozivom k takojšnjemu umiku svojih sil.

Generalni direktor Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Antonio Vitorino je opozoril, da bodo okrepljeni napadi na mesta v Ukrajini povzročili še več civilnih žrtev in beguncev. Tudi on je pozval Rusijo h končanju napadov, glede beguncev pa je med drugim opozoril države, ki jih sprejemajo, naj bodo pozorne na trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje.

Irski zunanji minister Simon Coveney, ki je pred kratkim obiskal Ukrajino in Bučo, kjer so Rusi pobili več sto civilistov, je dejal, da pozna razliko med resnico in propagando. 

"To, kar sem videl, ni bila nobena propaganda," je dejal ter opisal več sto hiš in drugih objektov, ki so bili požgani, izropani, uničeni in polni krvavih sledi. Ruse je obtožil, da se požvižgajo na mednarodno humanitarno pravo in zaščito civilistov.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je predlagal, da bi v času praznovanja pravoslavne velike noči od četrtka naprej za štiri dni zavladalo začasno premirje za umik civilistov in dostavo pomoči. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica se je strinjal, namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski pa v tem ni videl nobenega smisla.

5.58 Rusi znova pozvali k predaji ukrajinskih borcev v Mariupolu

Rusko obrambno ministrstvo je postavilo nov ultimat ukrajinskim borcem v Azovstalu v obleganem Mariupolu, poroča BBC. Znova so pozvali, naj ukrajinski vojaki odložijo orožje.

Rusi že drugi dan zapored pozivajo k predaji. V objavi na Telegramu so sicer Ukrajinci zapisali, da kljub precej večjemu številu ruskih vojakov tem še ni uspelo zavzeti Mariupola. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru poudaril, da je položaj težak in brez kakršnihkoli sprememb, usoda več deset tisoč civilistov pa ostaja neznana. 

4.50 Ukrajinski vojak v obleganem Mariupolu: Mogoče živimo svoje zadnje dneve, zadnje ure 

"Morda živimo svoje zadnje dneve, celo ure," je v sporočilu, objavljenem na Facebooku, dejal poveljnik ukrajinskih čet v obleganem Mariupolu in pozval mednarodno skupnost, naj jih reši iz obleganega mesta.

"Sovražnik je desetkrat številčnejši od nas," je dejal Sergej Volina iz 36. mornariške brigade, vkopane v jeklarni Azovstal v Mariupolu na jugovzhodu Ukrajine. "Pozivamo in iskreno prosimo vse svetovne voditelje, naj nam pomagajo. Prosimo, da nas izvlečejo in odpeljejo na ozemlje tretjih držav," je dodal.

Ukrajina 1.4.
Novice Ubit pomemben poveljnik proruskih separatistov #vŽivo
Ruska vojska
Novice Neverjetna neumnost ruskega vojaka
Narva
Novice To je najbolj rusko mesto v EU