Nedelja, 2. 1. 2022, 21.53
2 leti, 10 mesecev
Proticepilski romantiki in teorije zarot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,99
44
V Nemčiji se je v času pandemije covid-19 razvilo gibanje t. i. querdenkerjev, ki nasprotuje ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Beseda querdenker pomeni nekoga, ki misli zunaj ustaljenih okvirov, oziroma nekoga, ki oporeka večinskemu oziroma uveljavljenemu mnenju. Slovenski smiselni prevod tega nemškega izraza bi bil morda oporečniki.
V nemško govorečih državah – Nemčiji, Švici in Avstriji – je nezaupanje do cepljenja precej močno. Ugotovitve strokovnjakov s področja zgodovine, sociologije, zdravstvene psihologije in javnomnenjskih raziskav kažejo, da ni samo enega razloga za zadržanost do cepljenja in da tudi nasprotniki cepljenja niso homogena skupina.
Med 17 zahodnoevropskimi državi so bile Nemčija, Avstrija in Švica 9. decembra 2021 pri dvakrat cepljenih odraslih proti covid-19 na 13., 16. in 17. mestu. Virus se v teh državah širi tako hitro kot redkokje drugje po svetu, piše nemški medij Tageszeitung.
Proticepilstvo kot posledica nemške romantike?
Je strah pred cepljenjem povezan s kakšno posebno nemško značilnostjo, se sprašuje omenjeni medij. Novinar Spiegla Mathieu von Rohr je tako pred dvema mesecema zapisal, da je nasprotovanje cepljenju poleg antropozofije in homeopatije ena od poznih posledic nemške romantike.
Von Rohrovem mnenju, da razlog za proticepilstvo tiči v nemški romantiki, pritrjuje njegov novinarski kolega Andreas Speit, ki je prepričan, da v nemškem jezikovnem prostoru teče jasna črta intelektualne zgodovine med romantiko in današnjim proticepilstvom.
Protimodernizacijska in protirazsvetljenska gibanja
Ena od posledic romantične miselnosti, ki je med drugim zavračala znanost in t. i. šolsko medicino, je bil vznik protimodernizacijskih in protirazsvetljenskih gibanj na začetku 20. stoletja, katerih pomemben predstavnik je bil filozof in ezoterik Rudolf Steiner.
Z nasprotovanjem zajezitvenim ukrepom, kot je zapiranje javnega življenje, je v Nemčiji pred zadnjimi volitvami glasove med volivci nabirala zlasti AfD. Pri tem ni bila tako uspešna kot na zveznih volitvah leta 2017, ko je bila njena glavna tema nasprotovanje politiki odprtih vrat za migrante.
Nemška sociologinja Jutta Ditfurth je prav tako prepričana, da je protirazsvetljenstvo v Nemčiji ustvarilo ozračje, ki je med drugim sovražno do znanosti. Del tega je tudi nasprotovanje t. i. šolski oziroma konvencionalni medicini in zagovarjanje alternativne medicine.
Libertarno razumevanje svobode
Zgodovinar medicine Malte Thießen se le deloma strinja s Speitom in Ditfurthovo. Kot pravi, je več vrst proticepilcev. Prav tako vseh proticepilcev ni mogoče povezati z romantiko. Vlogo pri zadržanosti do cepljenja igra tudi močna liberalna tradicija v Nemčiji, zaradi katere so v Prusiji vse do leta 1874 zavračali obvezno cepljenje.
S Thießnom se strinja sociologinja Nadine Frei z univerze v Baslu, ki je skupaj s kolegom Oliverjem Nachtweyem preučila nemške proteste proti zajezitvenim ukrepom. Po njenem mnenju gre pri proticepilcih – tako pri antropozofih kot pri drugih protestnikih – za libertarno razumevanje svobode, ki teži k skoraj absolutni uveljavitvi osebne odgovornosti in samoodločbe.
Razlike med zahodom in vzhodom Nemčije
Obstajajo pa tudi razlike med protesti na zahodu in vzhodu Nemčije. Na zahodu protestirajo pripadniki izobraženega srednjega sloja, ki so podprti z antropozofsko-ezoteričnim zavračanjem cepljenja, pravi Freijeva, a obenem dodaja, da ni samo enega razloga za proteste. Na vzhodu Nemčije pa so po njenih ugotovitvah protesti bolj prežeti s skrajno desnico ter imajo manj ezoteričnih in antropozofskih potez.
Shod švicarskih proticepilcev. Protestnica ima napis v francoščini, ki se v slovenščini glasi: stop prisilnemu cepljenju, svoboda, moje telo – moja izbira.
Konservatizem in skrajni individualizem v Švici
V Švici po besedah zgodovinarja medicine Joja Langa med protestniki ni veliko ezoterikov, večjo vlogo ima konservatizem. Veliko vlogo ima tukaj skrajni individualizem, prav tako je med proticepilci v Švici veliko samotarjev in samozaposlenih. Del proticepilcev je tudi prepričanih, da se približuje apokalipsa.
Politolog iz Lausanne Sean Müller ugotavlja, da je proticepilstvo močno zlasti na podeželju nemško govoreče Švice. Razlog za to Müller vidi v politični kulturi tamkajšnjih ljudi, ki se hočejo glede zdravja sami odločati, ne pa da jim bo to narekovala zvezna oblast, kaj šele Svetovna zdravstvena organizacija.
Avstrijsko proticepilstvo
V Avstriji ima odpor proti cepljenju dolgo tradicijo, piše Tageszeitung. Tako so se Tirolci leta 1809 uprli tudi zaradi cepljenja proti črnim kozam, ki so ga na Tirolsko uvajali Bavarci. Tirolci so se bali, da bodo Bavarci s cepljenjem "tirolskim dušam vcepili bavarsko miselnost".
V Avstriji je gibanje proti cepljenju in zapiranju javnega življenja povezano tudi z opozicijsko stranko FPÖ. V naši severni sosedi pa so proticepilci ustanovili tudi lastno stranko MFG (kratica iz besed Menschen-Freiheit-Grundrechte oziroma Ljudje, svoboda in temeljne oziroma ustavne pravice po slovensko), ki je na deželnih volitvah v Zgornji Avstriji septembra 2021 celo prišla v deželni parlament. Na fotografiji: shod nasprotnikov zajezitvenih ukrepov.
Avstrijski strokovnjak za javno mnenje Christoph Hofinger pravi, da je nasprotovanje cepljenju med univerzitetno izobraženimi za polovico nižje od povprečja. "Zagotovo obstajajo tudi skupine izobraženih ezoterikov, ki se nočejo cepiti. Toda takih je primerjalno gledano malo," ugotavlja Hofinger.
Dvom nekaterih Avstrijcev o cepljenju
Glavni razlog avstrijskih proticepilcev za zavračanje cepljenja je dvom, ali cepljenje sploh pomaga, trdi Hofinger. Ta dvom krepijo poročila, da na intenzivnih oddelkih ležijo tudi cepljeni. Ljudje tudi verjamejo raznoraznim teorijam zarot in so prepričani, da znanstveniki skupaj z elitami sodelujejo v zarotah proti ljudem.
Prav tako je med avstrijskimi proticepilci zelo razširjen strah pred stranskimi učinki cepljenja. Novembra 2021 je v Avstriji kar 34 odstotkov necepljenih dejalo, da čakajo na cepivo z mrtvim virusom.
Nezaupljivi proticepilci
Nina Knoll s Svobodne univerze v Berlinu je za Tageszeitung pojasnila, da necepljenim primanjkuje zaupanje. Prav tako se jim zdi covid manj nevaren kot cepivo.
In kakšno rešitev vidi Knollova? "Dejstva bi morali povedati zelo jasno in pregledno, toda tudi predstaviti tveganja okužbe s covid-19. In po potrebi z ljudmi opraviti pogovor o tem, kakšno je tveganje za zdravje, če se cepimo, in kakšno je tveganje za zdravje, če se okužimo s covid-19."
44