Prosilci za azil se spreobračajo v krščanstvo

"To, da pozna deset zapovedi ali odlomke iz Svetega pisma, še ni razlog, da nekdo spremeni svojo vero," je za Deutsche Welle dejala pastorka nemške Luteranske cerkve Annette Kurschus: "Veliko pomembneje je, da živite v veri."

S temi besedami se je odzvala na vprašanje, zakaj se muslimanski pribežniki v Nemčiji odločajo za prestop v krščanstvo.

Priročnik o spreobrnitvi za pastorje Že lani so namreč v Nemčiji, predvsem v Berlinu, opazili trend, da je vse več prosilcev za azil, predvsem tistih iz Irana in Afganistana, prestopilo v krščanstvo. Zato so se porajali dvomi, da to storijo le zaradi tega, da bi si izboljšali možnosti za pridobitev azila.

Tako v Iranu kot v Afganistanu spreobrnjencem iz islama v krščanstvo grozi zapor, tudi smrt, in zato ima taka oseba več možnosti, da ji odobrijo azil v Nemčiji. "Vseeno mi je, kje bom živel, a v Teheran se nikoli več ne bom vrnil. Želim živeti svobodno," je dejal eden izmed spreobrnjencev.

Ocene o tem, koliko naj bi bilo spreobrnjencev, so različne. Lani je Agencija Associated Press (AP) poročala, da jih je samo v evangeličanski cerkvi Svete trojice v Berlinu v krščanstvo prestopilo nekaj sto, kar je res zanemarljivo število v primerjavi s štirimi milijoni muslimanov, ki zdaj živijo v Nemčiji. Vsekakor jih je dovolj, da je Luteranska cerkev za svoje pastorje izdala poseben priročnik, kako ravnati s prosilci za azil, ki se želijo spreobrniti.

"Razlogi za spreobrnitev so različni. Mnogi trdijo, da so razočarani nad islamom," meni pastor Albert Babajan iz Hamburga. Prepričan je, da so vsi, ki so se krstili v nemški perzijski krščanski skupnosti, to storili iz srca. Pred krstom mora vsak prihodnji spreobrnjenec na večmesečni veroučni tečaj, kjer se uči o Bibliji, poučujejo pa jih tudi nemščino.

V Berlinu nov začetek iranskih kristjanov Eden izmed spreobrnjencev Mohammed Ali Zonoobi se je krstil skupaj z vsemi člani svoje družine, ki so v Nemčijo prišli nekaj mesecev pred tem. Kot je zatrdil, se je s Svetim pismom srečal pri osemnajstih letih in je od tedaj v Iranu skrivoma živel po krščanskih naukih. Ko je bilo nekaj njegovih prijateljev zaradi tega aretiranih, se je odločil, da bo z družino pobegnil v Nemčijo.

Zanj in za njegovo ženo, ki sta se tudi preimenovala v Martina in Katarino, uraden prestop v krščanstvo pomeni nov začetek.

V Iranu ne smejo javno moliti Po uradnih podatkih je v Iranu 90 tisoč kristjanov, nevladne organizacije pa ocenjujejo, da jih je okoli pol milijona.

V večini primerov verske obrede izvajajo skrivoma. Maše v farsiju so popolnoma prepovedane, ker naj bi tako preprečili širjenje vere. Edini, ki lahko javno opravljajo obrede, so pripadniki Armenske cerkve, a mora biti na njihovih obredih vedno prisoten tudi policist.

Na Švedskem maše v farsiju Nemčija pa ni edina evropska država, kjer so opazili povečanje števila spreobrnitev muslimanov v krščanstvo. Podobno se dogaja tudi na Švedskem. Tudi tam število spreobrnjencev ni znano, jih je pa dovolj, da imajo v cerkvi Svete Klare v Stockholmu mašo tudi v farsiju.

Kljub spreobrnitvi deportirani Na Švedskem so že pred lanskim begunskim valom poznali primere, da so prosilce za azil deportirali, čeprav so se spreobrnili.

Najodmevnejši je bil primer mladega Pakistanca Faisala Javaida, ki je prestopil v krščanstvo, se poročil z Gruzijko, nato pa so Švedi lani hoteli vso družino vključno s hčerko deportirati, češ da njegova vera ni iskrena. Nazadnje mu je v bran stopila švedska Protestantska cerkev, češ da iskrenosti in gorečnosti vere ni mogoče meriti.

Tudi v Nemčiji spreobrnitev ne pomeni, da bodo prosilcu za azil tega tudi odobrili. Nedavno so iz cerkvene skupnosti v Schleswig-Holsteinu deportirali tri spreobrnjene člane kongregacije iz Irana.