Priština in Beograd z dogovorom o priznavanju diplom

Pogajalci so napredovali tudi pri vprašanju udeležbe Kosova na mednarodnih srečanjih, medtem ko vprašanje mejnih prehodov na severu Kosova ostaja za zdaj nerešljiv problem.

Listine naj ne bi smele več nositi državnih simbolov Glede na dogovor naj bi obe strani poslej priznavali univerzitetne diplome obeh držav, listine pa naj poslej ne bi smele več nositi kakih državnih simbolov. Voditelja obeh pogajalskih ekip, Edita Tahiri, ki zastopa Prištino, in Borislav Stefanović, ki zastopa Beograd, sta ocenila, da je bil s tem dosežen velik napredek.

Napredek tudi glede udeležbe Kosova na mednarodnih srečanjih Glede udeležbe Kosova na mednarodnih srečanjih pa so po besedah Stefanovića sicer dosegli "napredek, ne pa še dogovora". Obe strani naj bi sicer v ponedeljek, na prvi dan novega kroga dialoga, podkrepili svoja "brezkompromisna stališča" in da zbližanja niso mogoča.

Za Kosovo "mejni prehodi", za Srbijo "administrativni prehodi" Tokratni del dialoga, ki je bil prekinjen septembra, se sicer še nadaljuje, skušali pa naj bi najti rešitve glede mejnih prehodov na severu Kosova, zaradi katerih je zavrelo med tamkajšnjo srbsko manjšino. A tu "brezkompromisna stališča" obeh strani ostajajo, sta zatrdila tako Stefanović kot Tahirijeva. Kosovski Srbi - tako kot oblasti v Beogradu - samostojnega Kosova ne priznavajo in tudi ne pristajajo na to, da bi kosovske oblasti nadzorovale prehode Jarinje in Brnjak. Za Kosovo so to "mejni prehodi", za Srbijo pa "administrativni prehodi".

Kosovska stran bi na prehodih "dopustila" tudi srbske uradnike Priština meni, da je meja na severu Kosova del državne meje in zato v pristojnosti osrednje vlade, a bi bilo po besedah Tahirijeve za kosovsko stran sprejemljivo tudi, če bi na mejnih prehodih ob kosovskih in evropski predstavnikih uradovali tudi srbski.

Srbi bi za zdaj vprašanje mejnih prehodov pustili A za Srbijo je nesprejemljivo že, da bi "administrativna črta" postala državna meja, saj bi to pomenilo priznanje državnosti Kosova, je povedal Stefanović. Prav tako ne sprejemajo pobude, da bi prehoda Jarinje in Brnjak dobila "poseben status", kot je to predlagala Priština. Po Stefanovićevih besedah bi bilo zato bolje, če bi za zdaj to vprašanje pustili, saj da ga v tem trenutku ni mogoče rešiti.

Tokratni, sedmi krog dialoga je bil sicer namenjen tudi razpravi o energetskih in telekomunikacijskih vprašanjih, regionalnem sodelovanju in izvajanju doslej doseženih dogovorov.

Predvsem glede slednjega vprašanja je Tahirijeva v ponedeljek ostro okrcala Srbijo, češ da od doslej doseženih petih dogovorov izvaja samo enega. Stefanović pa je odvrnil, da je Srbija pripravljena izvajati vse dosežene dogovore, seveda v okviru svoje zakonodaje. Ob tem je še dodal, da izvedba zaradi tehničnih vprašanj pač terja nekaj časa.

EU pogajanja pričakuje v zameno za dodelitev statusa kandidatke Srbiji EU nadaljevanje dialoga Prištine in Beograda, ki je bil zaradi napetosti na severu Kosova naprej prekinjen poleti, nato pa še septembra, pričakuje v zameno za dodelitev statusa kandidatke Srbiji, o čemer bodo članice unije odločale 9. decembra. Kot je ocenila Tahirijeva, je bil že s priznavanjem diplom storjen "pomemben napredek". Tako da lahko Robert Cooper, ki v dialogu zastopa EU, članice povezave obvesti o napredku in predlaga napredovanje obeh držav na njuni poti proti evropski integraciji, je predlagala.