Pri nas delavcev ne izkoriščajo

Agencije EU za temeljne pravice (FRA) je te dni objavila poročilo o izkoriščanju delavcev v Evropski uniji. "Gre za razširjeno težavo, v zvezi s katero moramo nujno ukrepati, da jo zaustavimo," je ob poročilu dejal začasni direktor agencije Constantinos Manolopoulos.

Agencija ni zaznala bosanskih delavcev v Nemčiji V poročilu so navedeni primeri izkoriščanja delavcev v državah Evropske unije. Vietnamske delavke v poljskih trgovskih središčih in tekstilni industriji. Bolgarski delavci na grških kmetijah. Slovaški delavci na portugalskih plantažah oliv. Delavci iz Bangladeša v poljskih ladjedelnicah. Romunski obiralci krompirja na Madžarskem, ki delajo po dvanajst ur na dan za evro plačila na uro. Bolgarski otroci, ki na Portugalskem obirajo oljke.

Med omenjenimi pa ni bosanskih delavcev v Nemčiji, ki jih tja napotijo slovenska podjetja in jih prisilijo v novodobno suženjstvo. Pa čeprav sta v poročilu kot področje, kjer se še zlasti pogosto dogajajo kršitve, navedena agencijsko delo in delo prek posrednikov v gradbeništvu.

Kot primer države z veliko delavci, ki jih izkoriščajo na ta način, je navedena Slovaška. Raziskave v Sloveniji so sicer pokazale, da ima ta praksa že od leta 2010 vse značilnosti trgovine z ljudmi. Prav proti temu naj bi se borilo evropsko poročilo. Še več, zapisali so, da bi morala v Evropski skupnosti veljati ničelna toleranca do izkoriščanja delavcev, povezanega s trgovino z ljudmi.

Bolgarski delavski atašeji Pravzaprav Slovenija v tem poročilu sploh ne obstaja. Kot da se to pri nas ne bi dogajalo oziroma v izkoriščanje delavcev ne bi bili vpleteni slovenski delodajalci. Res je sicer, da so bili v raziskavo vključeni Avstrija, Ciper, Hrvaška, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska in Španija, a nekako je evropska agencija spregledala dogajanje z bosanskimi delavci in slovenskimi podjetji.

Vse kršitve pravic delavcev kršijo Listino EU o temeljnih pravicah, ki zagotavlja poštene in pravične delovne pogoje vsem delavcem v Evropski uniji, ne glede na to, od kod prihajajo. Agencija EU za temeljne pravice zato v poročilu navaja priporočila za boljši nadzor nad pogoji dela, ki se trenutno razlikuje od države do države.

Na Poljskem, na primer, lahko inšpektorji preverijo razmere, v katerih bivajo kokoši, nimajo pa zakonitih pooblastil za preverjanje nastanitev delavcev. Po drugi strani ima bolgarsko ministrstvo za delo posebne delavske atašeje na veleposlaništvih v državah EU, kamor se lahko obrnejo delavci v stiski.