Preiskava očeta švedske kraljice oprala obtožb o sodelovanju z nacisti

Potem ko so se na Švedskem razširile govorice o sodelovanju kraljičinega očeta Waltherja Sommerlatha z nacisti, je Silvia pred meseci sporočila, da se je odločila financirati preiskavo o njegovih dejavnostih v Braziliji in Nemčiji med letoma 1930 in 1940. Ob koncu preiskave, ki sta jo vodila švedski in brazilski zgodovinar, Erik Norberg in Luis Morales, je bilo izdelano poročilo, ki ga je danes na spletni strani objavilo švedsko kraljevo sodišče. Bil je neaktiven član NSDAP Že dolgo je bilo sicer znano, da je Sommerlath leta 1934, ko je z družino živel v Braziliji, postal član Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP), a kraljica je vztrajno zatrjevala, da njen oče nikoli ni bil politično aktiven.

Maja letos je nato komercialni radio TV4 poročal, da je Sommerlath izkoristil nacistično favoriziranje arijske rase, da je leta 1939 prevzel neko nemško tovarno, ki je sicer pripadala judovskemu poslovnežu Efimu Wechslerju. Sommerlath, ki je v Brazilijo prišel leta 1920, se je namreč leta 1938, ko so stranko NSDAP v Braziliji prepovedali, preselil v Nemčijo.

Judovskemu poslovnežu pomagal zapustiti Nemčijo Poročilo o preiskavi na 34 straneh nasprotno razkriva, da naj bi kraljičin oče Wechslerju dejansko naredil uslugo, saj naj bi mu v zameno za tovarno v Berlinu dal del svoje plantaže kave v Braziliji ter mu s tem omogočil, da je pobegnil pred nacisti. Wechslerju so že pred tem odvzeli nemško državljanstvo, njegovo premoženje pa je bilo v postopku zaplembe.

Pred in med drugo svetovno vojno je kar 80 odstotkov judovske lastnine pristalo v rokah ljudi, ki so nacistične zakone izkoristili zgolj za lastno bogatenje, preostalih 20 odstotkov pa so dobili ljudje, ki so skušali Judom v zameno izplačati neko razumno odškodnino, sta ugotovila Norberg in Morales. In kot verjameta, je Sommerlath pripadal slednji.

Pritiskom režima popustil v "precej pozni fazi" Sommerlath je bil nato pod hudim pritiskom nacističnega režima, da mora v svoji na novo pridobljeni tovarni izdelovati vojaško opremo. Tem pritiskom je popustil leta 1940, a poročilo poudarja, da "se lahko še vedno zdi, da je bila tovarna v vojaško industrijo mobilizirana v precej pozni fazi".

Tovarna je bila nato leta 1944 uničena, družina pa se je leta 1947 vrnila v Brazilijo.

"Vedela sem, da ni razloga za skrb" Kraljica Silvia je glede izsledkov preiskave v pogovoru za dnevnik Göteborg Posten ddejala, da je ni bilo nikoli strah, kaj bodo razkrili arhivi. "Vedela sem, da ni razloga za skrb," je zatrdila.

Nasprotno pa je združenje preživelih holokavsta v Nemčiji poročilo ostro kritiziralo, češ da je samo sebi namen in da ni kredibilno. Kot so namreč opozorili, je preiskavo naročila kraljica, zaradi česar se nujno porajajo ugibanja, da je skušala na ta način le rešiti čast svoje družine.